"Sreča je tukaj! Poskusi se zelo hitro obrniti – morda jo boš presenetil in ujel! A tukaj je! Vedno moramo misliti na srečo. Tudi če ona kdaj pozabi na nas, mi ne smemo nikoli pozabiti nanjo," pravi Roberto Benigni, italijanski igralec, komik, scenarist in filmski režiser. Film "Življenje je lepo" mu je prineslo svetovno slavo.
Papež in Roberto Benigni
Vse se lahko povzame v tri besede, pravi Roberto Benigni:
"Ljubimo se med seboj."
To je temelj, bistvo človeštva. V zadnjih dveh tisočletjih se ni nič spremenilo – osrednji problem človeštva ostaja enak: ne znamo dovolj ljubiti. A danes je to postalo bolj nujno kot kadarkoli prej. Resnično, časa nam zmanjkuje.
Zato: "Pohitimo z ljubeznijo!" Vedno ljubimo premalo in prepozno. In prav to – kako zelo, prepozno in premalo ljubimo – bo edino merilo na koncu življenja. Kajti nič kar je bilo iz ljubezni, ni bilo zaman. Ne obstaja nič višjega kot stanje, ko ljubimo.
Tudi nežive stvari – gore, nebo, veter, zvezde, reke, mesta, kamni – so same po sebi prazne in brez pomena. A ko jih pogleda človeško srce, oživijo, dobijo čar. Začnejo nas ganiti.
Zakaj? Ker v sebi nosijo slutnjo ljubezni. In prav zato je korenina vsega stvarstva ljubezen. Ljubezen je pomen vsega. In pomen vsega je: sreča!
Ko smo že pri sreči – iščimo jo! Vsak dan, vedno znova. Kdor to zdaj bere ali posluša: začni iskati srečo! Zdaj! Prav v tem trenutku!
Kajti sreča je tu. Imate jo! Vsi jo imamo. Bila nam je dana kot darilo mladosti, kot zapuščina. In bila je tako dragocena, da smo jo – kot pes s kostjo – skrili. Mnogi smo jo tako dobro skrili, da se niti ne spomnimo več, kje je.
A je še vedno tukaj! Išči jo povsod – v omarah, predalih, na policah duše. Preobrni vse! Sreča bo našla pot. Samo hitro se obrni – morda jo boš presenetil! In tudi če nas ona včasih pozabi – mi ne smemo pozabiti nanjo. Do zadnjega dne našega življenja.
Večje tveganje je roditi se kot umreti
Ne bojmo se smrti. Rojstvo je večje tveganje kot smrt. Ni se treba bati umreti – bolj se moramo bati, da nikoli zares ne začnemo živeti. Stopimo z obema nogama v življenje. Zdaj. Tukaj. Kajti če nečesa ne najdemo zdaj, tega ne bomo nikoli. Večnost je tukaj – in življenju moramo reči "DA". Z vsemi celicami. Z vso silo.
Ne razumemo vsega – a to je čudovito
Na koncu je jasno: ničesar ne vemo. Ne razumemo, zakaj življenje teče dalje. In to je njegova skrivnost. Če bi bilo življenje samo tisto, kar razumemo, bi že zdavnaj nehalo teči. A ker življenje presega razumevanje, se vztrajno nadaljuje. To je njegov čudež. Njegova moč.
In prav zato: vsak trenutek lahko postane neskončen. In vsak izmed nas lahko – že zdaj – naredi eno stvar: LJUBIMO SE MED SEBOJ.
Vir: atma.hr
Novo na Metroplay: Sabina Kogovšek - Tutta iskreno o svoji največji komercialni vlogi Julije Steiner (Skrito v raju) | Greenroom z Urško Pirš