Roger Castillo je duhovni učitelj, osvobojeni mislec, ki potuje po vsem svetu in svoja učenja prenaša v obliki satsanga, duhovnega pogovora.
Avstralec malteških korenin je prepričan, da je sreča osnovna pravica vsakega človeka, ki jo dobi z rojstvom. Le zavedati se moramo, da vse, kar potrebujemo za srečo, že imamo.
Srečala sva se na kavi ob njegovem obisku v Sloveniji. Skromen in simpatičen z izjemno toplino, je moj prvi vtis. Slovenijo je že obiskal in ga je že navdušila, tu je že imel delavnice. Tako kot ob tokratnem obisku, kjer je z udeleženci delil svoje uvide. In ker si ob vsaki priložnosti zaželimo srečo in ker se pojmovanje sreče tako razlikuje, me je seveda najprej zanimalo, kako on pojmuje srečo. »Sreča je stanje notranjega miru, ne glede na okoliščine ali rezultate. To ni občutek evforije ali veselja,« mi pove Roger. »Ljudje vse življenje zasledujejo neke cilje, iščejo poti do določenih rezultatov, misleč, da je srečo možno najti v njih. A ravno to stalno iskanje sreče jim preprečuje, da bi bili srečni tukaj in zdaj. Vsak trenutek ponazarja točno to, kjer moramo biti in kar moramo početi. Ko spoznamo, da v vsakem trenutku počnemo tisto, kar nam je namenjeno početi, je osvobajajoče. Sreče ne najdemo v dosežkih, ampak v sebi. Ko se zgodi sprejemanje, resnično lahko čutimo mir v svoji biti, ki pa je pravzaprav sreča.«
Sreča, mir duha in zadovoljstvo
Večina nas ne more preprosto slediti toku življenja, saj smo prepričani, da moramo ta tok regulirati. Tok pa je to, kar je in naša percepcija se lahko razlikuje. A Roger Castillo pravi, da se vse vedno zgodi tako, kot je namenjeno. Naša prepričanja pa nas pri tem pogosto omejujejo, če sprejmemo življenje tako, kot je, gremo lahko s tokom, se prepustimo, spustimo potrebo po nadzoru.«
Prepričani smo, da moramo vztrajati pri določenih zadevah, da bi se življenje moralo odvijati ravno tako, kot smo si zamislili. Pogosto se znajdemo v okoliščinah, ki nas vodijo že v frustracije, nezadovoljstvo, odvisnost, kar nas vodi v nasprotno smer od sreče. Svoje prepričanje o lastni vrednosti pogosto povezujemo z mnenjem drugih in na to vežemo svojo srečo. »A dobra novica je,« pravi Roger, »da sta resnica in sreča tam zunaj za nas. Pravzaprav sta v nas. Če se obrnemo vase in spoznamo, kdo in kaj v resnici smo v svojem jedru. Prava narava vseh ljudi je sreča, mir v svoji biti in zadovoljstvo. Kar smo v svojem jedru, ostaja vedno prisotno, popolno in nespremenjeno, ne glede na vse, kar se nam v življenju dogaja.«
Rogerjevo poučevanje poudarja, da je vse v življenju vnaprej določeno. Zgodbe in situacije se razvijejo natanko takšne, kot so ustvarjene – do najmanjših podrobnosti, vključno z okoliščinami, našimi mislimi, občutki in čustvi ter napačnimi prepričanji, ki jih lahko imamo o življenju in nas samih.
Roger pravi, da človek deluje na podlagi svojih genov in dosedanjih okoliščin, dveh dejavnikov, na katera ne moremo vplivati. Ta dva dejavnika nas zaznamujeta. Pogosto smo dejavnik mi sami. Pogosto pa tudi nekdo drug in situacije, kjer se križamo, nam lahko pripeljejo občutke krivde in graje. Krivde za svoja dejanja, ki niso prinesla pričakovanega rezultata in grajo do dejanj drugega. Koncept osvobojenega mojstra pomeni, da odvržemo vsa negativna prepričanja, sprejmemo tok življenja, ga ne poskušamo spreminjati in doživeli bomo pravo olajšanje. To pravzaprav pomeni, da naša dosedanja prepričanja odpadejo sama po sebi. »Ugotovimo, da nikoli ne moremo nadzirati življenja, nikoli ne vemo, kakšen bo razplet in izkupiček. Rezultat ni v našem nadzoru! Zato se nehajmo kriviti in obsojati druge. Tako bomo ostali obsojeni na trpljenje. Konec trpljenja pa prinese mir v sebi.«
»Vse se zgodi, kot je bilo namenjeno«
Vsak trenutek v življenju je del kreacije, ki nam je bila namenjena. Usoda. »Vse, kar se nam dogaja, je v skladu z božjo voljo ali kozmičnim zakonom, če vam je to bližje. Pri tem nimam v mislih boga nobene religije. Bog v tem kontekstu ni v funkciji, ki nadzira vse, ampak je postal celo življenje, vključno z mano, z vami in vsemi drugimi.« Vse se torej zgodi, kot je bilo namenjeno, ampak kako se bo to zgodilo, je odvisno od tega, kako se bomo v določenem trenutku počutili in razmišljali. Imamo pa dar svobodne volje, ki dopolnjuje vnaprej napisano. Poleg tega moramo upoštevati tudi dva že omenjena dejavnika, na katera ne moremo vplivati – naše gene in dosedanje okoliščine. »Ampak to je povsem vseeno, saj sreča ne pride k nam prek različnih okoliščin, ampak je del našega odnosa do okoliščin in naše povezanosti s svojim bistvom.« Ko sprejmemo ta dejstva, nam postane vse veliko lažje in sreča postane način bivanja. Vse naše bistvo je v nas, ne pozabimo tega.
Kdo je Roger Castillo?
Ko je ravno vstopil v svoja najstniška leta, so se z družino z Malte preselili v Avstralijo, v Perth. Vedno je bil zelo vedoželjen. V zgodnjih dvajsetih so mu na pot prišle knjige, ki so govorile o bistvu bivanja, o sreči, o človeku takem, kot je. in nekaj v njem se je prebudilo, rekoč, ja, to je res! Podal se je na pot iskanja, ali je življenje res to, kar mislimo, da je. Zavedel se je, da moramo pogledati globlje. Učil se je pri Rameshu Balsekarju, ki ga je spoznal v Mumbaju v Indiji. Danes kot učitelj svoje znanje, pravzaprav svoje poglede, deli z drugimi, večinoma z delavnicami po vsem svetu. Na njih deli svoje koncepte o življenju in odgovarja na vprašanja, ki se udeležencem porajajo. Njegova metoda je satsang. Gre za tradicionalno obliko posredovanja vedenja. Satsang je sanskrtska beseda, ki pomeni deliti iz prisotnosti ali usmerjanje k resnici. Oseba, ki ji je življenjska pot namenila močno notranjo preobrazbo, lahko začuti poklicanost k deljenju teh uvidov z drugimi in jim tako pomaga do samoizpraševanja, samospoznavanja in notranje osvoboditve. www.rogercastillo.org
Besedilo: Polona Kocjančič // Fotografije: Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
