Močnejše ko je sonce in bolj suho je okoli nje, lepša postaja.
Njeno latinsko ime je Portulaca grandiflora, pri nas pa jo poznamo tudi kot portulak. To ime je dobila zato, ker kljubuje neugodnim razmeram za življenje, cveti pa neprekinjeno od junija pa vse do prvih zmrzali.
Manj ko jo motimo in manj pozornosti ji namenjamo, bujnejša in lepša postaja. Cveti lahko v koritih na balkonu, na vrtu ali kot pokrovna rastlina okoli vrtnic.
Najprimernejši čas za sajenje portulaka iz semen ali sadik sta marec in april, maja pa ga lahko kupimo tudi v vrtnarijah v lončkih. To je pogosto tudi najlažji način sajenja. Sadimo ga v skalnjake, cvetlične grede ali vrtne zasaditve. Na sončnih terasah, balkonih ali okenskih policah ga lahko gojimo tudi v loncih, koritih ali cvetličnih zabojčkih.
Edino, kar res potrebuje, je dobra drenaža. Če ga sadite v lonce, na dno dodajte nekaj peska. Zalivanje naj bo redko, morda nekoliko pogostejše le v času največje poletne vročine. Skoraj ni človeka, ki mu vzgoja te rastline ne bi uspela.
Ta rastlina se razmnožuje tudi sama. Če semena padejo na tla, pogosto preživijo zimo in naslednje leto znova vzklijejo, običajno nekoliko pozneje, maja. Če bi jo želeli popolnoma odstraniti, pa lahko nastane težava, saj zelo rada raztresa semena in lahko traja več let, da jo povsem izkoreninimo.
Njeni cvetovi se odprejo ob prvih sončnih žarkih, zvečer pa se zaprejo.
Cvetovi portulaka so lahko enobarvni ali večbarvni, v različnih odtenkih: beli, rumeni, oranžni, rožnati, rdeči in vijolični. Tudi cvetni listi se razlikujejo – od rahlo valovitih do popolnoma ravnih.
Rastlina ima rdečkasto zelnato steblo ter kratke, mesnate lističe, podobne iglicam. Zraste približno od 10 do 15 centimetrov v višino.
Vir: stil.kurir.rs
