Russell Brand: "Skrbi me pretirana uporaba aplikacij za zmenke"

Skozi čas so se naši odnosi razvijali na osnovi medosebnih interakcij, očesnega stika in dotika. Zdaj, med pandemijo, pa je, predvsem dotik, popolnoma izginil, zelo omejile pa so se tudi interakcije v živo. Ljudje smo družbena bitja in ko združevanje, interagiranje in dotik – kot naši naravni impulzi in potrebe – ne morejo biti zadovoljeni, kaj se zgodi potem?

Potrebujemo bližino, da se dobro počutimo. Kadar smo dlje časa brez stika in dotika drugih ljudi, naše telo ne proizvaja toliko pomembnih nevrokemikalij, kot so serotonin, dopamin in oksitocin. Takrat smo bolj podvrženi depresiji.

Skrbi me apetit po spreobračanju nekih naravnih človeških vedenj in impulzov (kot so želja po stikih, flirtanje, iskanje partnerja) v produkte, kot so aplikacije za zmenke. Vse več je tudi spletnih »trenerjev« za digitalne zmenke, organizirajo se celo digitalni zmenkarski šovi. Takšne interakcije niso nadomestilo za pristen človeški stik, usmerjajo nas stran od našega naravnega vedenja in potreb.

Predvsem me skrbi za mlade, ki so v drugačnem hormonskem stanju, se še iščejo in oblikujejo. Ko imaš (naravni) impulz, potrebo po interakciji in v roki držiš telefon, na katerem je aplikacija, ki ti ponuja ta človeški stik – boš seveda posegel po njej.

Sam imam sedaj družino in otroke, a ko sem bil mlad, sem bil podobno obupan in predstavljam si, kako z lahkoto bi me takšne aplikacije hipnotizirale.

Težava je v tem, da normaliziramo situacijo, ki ne bi smela biti normalizirana. Seveda moramo spoštovati ukrepe, a to bi morala biti le začasna rešitev – nikakor pa ne nova realnost.

Več:

• Poglejte si še: Pomanjkanje fizičnega dotika lahko vodi v depresijo

in "Lajk" kot varanje - čustveno varanje s pomočjo socialnih omrežij

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja