S. Irene: Zaobljubi se lastnemu Srcu, da se boš vedno vračala k njemu

BOGINJA OCEANA

»Ali ne bi Mir vendarle moral spadati k ženskemu polu, kljub temu, da je beseda moškega spola,« se sprašujem medtem, ko si z mlado Žensko s Poljske in njeno psico Miro delimo košček obale zaščitene pred neželenimi pogledi.

Ko sem lansko leto raziskovala pomen svojega imena in odkrila grško Boginjo miru, se mi je duša nežno nasmehnila. Dolgo, a zato nič manj potrpežljivo je čakala, da ozavestim svoje poslanstvo. Da z notranjim mirom ozavestim vse globine lastnega oceana, jih pripeljem do Srca in od tam kreiram. Da v sebi opolnomočim Žensko, ki s svojim pogumom Ljubi ne glede na vse.

Zato bo mir zame vedno pripadal Moškemu. Tistemu v meni in tistemu ob meni. Mir, ki ga Moški s svojo zavestjo prinaša, mi bo vedno pomagal tlakovati pot odprtega Srca. Pot Srca Ženske.

»Sami potujeva po Istri. Potrebovala sem to," mi reče.

"Tudi jaz," se nasmehnem.

Pri sobivanju v objemu najčistejše narave si puščava prostor. Veva, da sva v tistem trenutku tam ena z drugo. Razgaljeni ena pred drugo se počutiva popolnoma varni. Varni pred drugimi.

Njeno poslikano telo pripoveduje veliko, kot da bi želela svojo resnico glasno deliti z zunanjim svetom.

Obide me rahla žalost, ko pomislim, da prihaja iz dežele, kjer si v 21. stoletju družba še vedno želi lastiti telesa Žensk.

"Koliko časa še?" obvisi vprašanje kot misel v zraku.

Koliko časa še si bodo drugi poskušali lastiti naša telesa?

Ko se odpravim proti vodi, me prosi, da se ne potopim takoj, ker me bo Mira želela reševati. Upoštevam, a Mira kljub temu želi za mano. Rečem ji, da me ne moti in da jo lahko spusti. Mira priplava do mene in nato ves čas plava v krogih okrog mene.

Njena brezpogojna predanost je naravnost ganljiva. Daje občutek varnosti in naseljuje mir.

Ženske se ne zavedamo, koliko bolečine nosimo v sebi, ker smo Ženske. Koliko zlorab in sramu, koliko odtujenosti od lastnega telesa, koliko zaničevanja, posmehovanja in pomanjševanja lastne vrednosti, koliko teptanja in nepriznavanja se dolga tisočletja prenaša po naši krvi. 

Za dolgo časa smo izgubile povezavo z Žensko energijo in Boginjo v nas. S tem, ko smo verjele, da ima nekaj zunanjega moč nad nami, nam je en del nas preprečeval, da bi se spustile v telo in Srce. To je tisti del, ki se je bal, da bo moral umreti. 

Draga Ženska, ne odlašaj več s tem, kajti čutiti svoje telo, je tvoja rojstna pravica. Ne glede na zunanje okoliščine, si slednje lahko podariš samo sama. Sama veš, kateri del tebe mora umreti, da boš lahko stopila na svojo pot in sledila znamenjem. Začutila toploto v sebi in ji dovolila, da te popelje do Srca. Do tvoje katedrale nedolžnosti. Do tvojega Templja Ljubezni.

Tam boš našla sebe. Zrla si boš iz oči v oči s svojo resnico. Ne boš več nasedala teorijam, ki jih podajajo drugi niti ne cilju, za katerega so te prepričali, da ga moraš doseči, ampak nečemu zares intimnemu, nečemu kar je zares samo Tvoje. In ko boš slednje okusila, ne boš želela več nazaj. Ne glede na vse.

Ko bo Srce pričelo šepetati in bo postajalo vse bolj glasno, te bo um najbrž poskušal zaščititi. Nič hudega. Tako so nas dolga leta učili. Učili, da ima um vedno prav. Učili, da je nekaj zunanjega povezanega z višjo močjo. Da ima nekaj zunanjega moč nad nami.

A moč se nahaja v Tebi, draga Ženska. In samo Ti veš, kaj je prav.
Samo Ti veš, kako se počutiš.
Ti sama veš, kaj ob nečem zares začutiš. 

Veliko, veliko prej, kot Ti drugi podajajo za Tvojo resnico.

Zato se zaobljubi. Zaobljubi se lastnemu Srcu, da se boš vedno vračala k njemu. Da boš vedno častila vse, kar se na Tvoji poti pojavi. Ne obsojaj nobenih delov sebe, ker boš tudi zaradi njih naslednjič znala izbirati drugače. Gre za izkušnjo, ki si ji priča, za izkušnjo, ki te bogati, za izkušnjo, ki te zares Ljubiti uči.

Na tej poti boš najbrž našla tudi žalost in bolečino, a zagotovo boš našla Ljubezen.

Vse to so cvetni lističi, ki sestavljajo Tvoj cvet. In nič manj pomembni niso za njegov razcvet, zato jih neguj, spoštuj in Ljubi.

Kot Ženska imaš sposobnost, da sprostiš vsakršen krč, ki se pojavi v tvojem telesu, zato ne ustavljaj valovanja, ki ti je naravno dano. V sebi imaš energijo, ki lahko ustvari varen prostor za vse, kar se pretaka. Naredi tako, kot je prav. Prav z odprtim Srcem in visoko Zavestjo. 

Ljubi tam, kjer si zdaj, draga Ženska. Ne sanjaj o Ženski kakršna si želiš postati, kajti vse, po čemer hrepeniš, že imaš. Odstiraš navlako in vloge, ki si jih morala igrati, včasih tudi zato, da bi preživela. Vse, po čemer hrepeniš, že imaš v sebi.

Moj notranji let zmoti galeb, ki iz lebdenja na vodni gladini preide v letenje. S svojimi krili glasno zaplahuta po vodni gladini, kot da bi želel predramiti globoke vode mojega obstoja.

Odložim pisalo in svoje telo potopim v vodo. Popolnoma se ji predam in dovolim, da me objame. Golo, boso, celo...

Pod gladino njen glas jasno razločim. Vedno bo tukaj in jaz se bom vedno lahko vračala k njej. K Materi izvora. K Boginji Oceana. K sebi.

Z Ljubeznijo, Irena

• Preberite si še Irenin zapis: Vidim Te, slišim Te, čutim Te, dragi Moški.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja