Tik ob vznožju Gorjancev že stoletja stoji samostan Pleterje, eden redkih še živečih kartuzijanskih samostanov v Evropi. Red, znan po molku, samoti in kontemplativnem življenju, tu še vedno ohranja svoj duhovni ritem.
Zgodovina
Kartuzija Pleterje je bila ustanovljena leta 1403, ko jo je dal zgraditi celjski grof Herman II. Bila je četrta in zadnja kartuzija na slovenskih tleh, njen začetek pa je bil tesno povezan z močjo celjskih grofov.
Po propadu Celjanov se je začelo počasno zamiranje samostana. K temu so prispevali tudi turški vpadi, saj je kartuzija stala ob pomembni prometni poti. Leta 1471 so napadalci požgali samostanska poslopja, kasneje pa so kartuzijo obnovili in jo utrdili z obzidjem.
Leta 1595 so samostan prevzeli jezuiti, zato je bilo kartuzijansko življenje v Pleterjah za skoraj dvesto let prekinjeno. Kartuzijani so se vrnili šele konec 19. stoletja, ko so po izgonu iz Francije odkupili nekdanji samostan in vanj prinesli tudi dragoceno notranjo opremo ter umetnine (danes na ogled v prostorih Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki).
Do leta 1904 je bila kartuzija obnovljena. Od najstarejših stavb se je ohranila predvsem več kot 600 let stara samostanska cerkev. Tudi 20. stoletje samostanu ni prizaneslo: med drugo svetovno vojno so bila v spopadih poškodovana oziroma uničena nekatera meniška bivališča.
Kartuzija Pleterje je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Zaprt za javnost
Kartuzijani živijo v eni najstrožjih oblik samostanskega življenja, zato je notranji del samostana, t. i. klavzura, zaprt za javnost. Kartuzijani živijo puščavniško življenje v tišini, samoti in strogo varovanem ritmu kontemplacije. Ta ločenost od sveta je del njihove duhovne prakse.
"Kandidat se mora že pri vstopu odločiti bodisi za življenje patra, bodisi za življenje brata."
Na njihovi spletni strani je pojasnjeno, kako se lahko bodoči menihi odločijo za dva poklica: "Znaki za patrovski poklic so: nagnjenje k strožji zunanji samoti, odprtost in sposobnost za duhovništvo, sposobnost zaposliti se v celici, veselje do študija, posluh za petje; za bratovski poklic pa: sposobnost in veselje do ročnega dela, nagnjenje k ponižnemu in skritemu življenju ter k večji preprostosti in svobodi v molitvi, čut poklicanosti h konkretnemu služenju sobratom."
Menihi dobijo hrano dvakrat na dan, pozimi pa samo enkrat
Na njihovi spletni strani je prav tako pojasnjeno, kako izgleda njihov vsakdan.
Dan kartuzijanov v Pleterjah poteka v ritmu tišine, molitve, dela in samote. Menihi vstajajo že okoli polnoči, ko se začnejo nočne molitve, nato pa se dan nadaljuje z izmenjavanjem skupnih bogoslužij in dolgih ur v samostanski celici, kjer molijo, berejo Sveto pismo, premišljujejo ali delajo z rokami. Večino dneva preživijo v tišini in odmaknjenosti, stik z drugimi pa je zelo omejen.
Kaj pa hrana? "Menih dobiva hrano skozi okence poleg vhoda dvakrat na dan, razen v zimskem času, ko jo prejema samo enkrat, zvečer pa uživa kruh in pijačo. Hrana je dobro pripravljena in obilna.
Mesa, razen ribjega, menihi nikoli ne jedo. Enkrat tedensko, navadno ob petkih, imajo »abstinenco«, ko preživljajo dan le ob kruhu in vodi. V adventu in postnem času se odrečejo tudi mlečnim jedem," še pojasnjujejo.
Ideja za izlet
Kartuzija je torej zaprta za obiskovalce. Možen pa je ogled stare gotske cerkve in multivizijske predstavitve o zgodovini kartuzije in življenju kartuzijanov. Ogled je potrebno naročiti na tel. 07 30 81 225. Za skupine je skupna cena za ogled multivizije in muzeja na prostem 6 € po osebi, za upokojence in mladino pa 5 €. V prodajalni je možen nakup izdelkov in pridelkov kartuzij (vina, žganja, izdelki iz medu, sadje, knjige...).
Patri imajo tudi svojo zbirko starih in odpornih sort jablan in hrušk, posebej pa je kartuzija znana po pleterski hruški, ki raste in dozori v steklenici, nato pa jo zalijejo s hruškovim žganjem, ter po pleterski grenčici iz 49 vrst zelišč.
Ogledate pa si lahko samostan od zunaj, ob samostanu je tudi muzej na prostem, v katerem so predstavljene nekdanje značilne kmečke stavbe in objekti s Šentjernejskega polja. Od samostana pa se lahko podate na pohod na Gorjance (recimo Javorovica).
Vir: wikipedia.org, kartuzija-pleterje.si
