Zakaj strokovnjaki opažajo vse manj parov?
Vse več ljudi se odloča za samsko življenje – brez zakona, brez otrok in brez obveznosti do partnerja. Je to izraz osebne svobode, strahu pred vezami ali le sprememba družbenih vrednot? V srpski oddaji Jutro na Prvi sta o tem spregovorila Dušan Blagojević, avtor kanala Blago za dušu, in družinska psihoterapevtka Biljana Ćulafić.
Na začetku sta poudarila, da ko ljudje rečejo, da želijo živeti sami, to pogosto izhaja iz nekega negativnega izkustva iz preteklosti.
"To je lahko negativna izkušnja iz zelo konfliktne družine ali pa iz razočaranj v partnerskih odnosih. Pogosto mislimo, da so to naši individualni izbori, a v resnici nam jih narekuje družba. Danes povsod vlada individualizem: bodi sama, bodi močna, lažje boš preživela sama, dovolj si sama sebi… To so iluzije, ki jih moramo preseči, če želimo izkusiti svojo resnično naravo – družabnost. Mi obstajamo v skupnosti, smo v temelju družbena bitja. Zato mi ta smer, brez družine in otrok, ni všeč. Kako bomo preživeli brez tega?" je dejala Biljana Ćulafić.
Samskost – svoboda ali izogibanje odgovornosti?
Dušan Blagojević se je z njo strinjal:
"Individualizem in potrošništvo sta se prikradla v medosebne odnose. Začeli smo se obnašati drug do drugega kot do steklenic soka – ko sem žejen, te popijem, ko te ne potrebujem več, te odvržem. To je beg pred odnosom in obveznostjo.
Kot je rekel sv. Vladiko Nikolaj: Vsaka zveza je obveznost, kar pomeni, da v odnosu omejim sebe. Kaj pomeni svoboda? Svoboda ni razuzdanost.
Svoboda vedno vključuje tudi drugega. To pomeni, da se svoboda izraža v zmožnosti, da nekaj naredim za dobro drugega – in prav tam se skriva smisel življenja. Problem nastane, ko verjamemo laži, ki nam jo ponuja družba: da zmoremo vse sami, da smo sami sebi dovolj, da moramo vlagati vase na napačen, materialističen način.
Ljudje v to verjamejo in tako preživijo dvajseta in trideseta leta, najplodnejša leta za samospoznavanje. A brez pravega stika s sabo ne moremo prepoznati niti drugega. Potem pa pridejo štirideseta – navzven bogati, a znotraj prazni. To je resnični problem današnje družbe," je pojasnil Blagojević.
Dolgotrajna samskost prinaša osamljenost
Biljana Ćulafić je dodala, da dolgotrajno samsko življenje vodi v osamljenost:
"Na dolgi rok so samski ljudje bolj nagnjeni k depresiji. Čeprav na začetku morda niso osamljeni, z leti postanejo. S tem pride tudi večja verjetnost za depresijo in anksioznost. Res je, da lahko pomanjkanje partnerja nadomestimo z druženjem z drugimi ljudmi, a to ni isto kot skupno življenje. Družba nam ne da tiste globine, ki jo prinaša intimni odnos."
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsak, ki izbere samskost
"Svetoval bi, naj se ljudje, ki izberejo samskost, iskreno vprašajo, zakaj bežijo od drugih. Večina tistih, ki so globoko ranjeni in razočarani nad odnosi, se odloči za to pot. Pomembno je, da si priznajo resnico: ali je to zavestna odločitev, ker želijo svoj čas in energijo usmeriti drugače, ali pa je to beg pred bolečino," je sklenil Dušan Blagojević.
Vir: mondo.rs
