Jungovo stališče do sanj je bilo po svoje romantično, saj je zagovarjal stališče, da gre sanje videti kot resnična sporočila.
"Človeku se ne sanja, on je sanjan," piše Jung: "mi prestajamo sanje, mi smo objekti."
Jung je sanje skratka videl na podoben način, kot kitajski filozof iz 3. stoletja, Chuang-Tzu, ki se mu je nekoč sanjalo:
'... da sem metulj, ki leti sem in tja, zadovoljen z lastno usodo. Nenadoma sem se zbudil in sem bil spet Chuang-Tzu. Kdo sem v resnici? Metulj, ki se mu sanja, da je Chuang-Tzu, ali Chuang-Tzu, ki si domišlja, da je metulj?"
Sanje in resničnost
Carl G. Jung je ob priliki po naljučju ugotovil, da so sanje, ki se jih človek vse prej kot razveseli, pogosto pravzaprav silno 'uporabne' v praksi.
Tako je bil na primer neki njegov mladi bolnik, ki se je zaročil z lepo mladenko iz dobre družine, zelo vznemirjen zaradi sanj, ki so mu vztrajno dajale slutiti, da dekle le ni tako krepostno, kot je mislil. Jung mu je predlagal, naj se potihem malo pozanima, kako je s tem - in izkazalo se je, da so bile sanje resnične. Zaroko je razdrl, mladeničeva nevroza pa je izginila.
Napovedi resničnega
Jung se je ukvarjal tudi s 'preroškimi' sanjami, ki jih je imel ne le za resnično preroške, temveč tudi za dokaz, da smo celo v spanju sposobni projicirati lastne misli naprej v prihodnost, včasih zelo svobodno, ki pa včasih uganejo resnico.
Opozorila in napovedi v sanjah lahko zrcalijo podzavestno poznavanje položaja (ki se ga skoraj ne zavedamo), včasih pa so opozorilne sanje zunaj vsega, kar se zdi človeku dosegljivega. V primeru slednjega bi že lahko govorili o čisto pravih prekognitivnih sanjah.
Obstaja veliko zapisov o preroških sanjah, med katerimi so precej znane sanje Abrahama Lincolna, ki je le nekaj dni, preden je bil umorjen, v sanjah jasno videl lastno krsto sredi Bele hiše in jokajoče ljudi okrog nje.
Vir: Sanjanje, Julia in Derek Parker
Foto: profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
