Zares razumem, kako poteka proces in s kakšnimi razmišljanji in čustvi se srečujemo v trenutku selitve.
Lokacijo bivanja sem zamenjala že tridesetkrat. Da, prav ste prebrali, tridesetič sem se selila. V povprečju torej enkrat letno. Vzameš stvari, spakiraš in jih ponovno zložiš na svoje mesto, samo drugje. To bi zapisala nekaj let nazaj, vendar ni tako preprosto.
Vse je v redu in tukaj sem, vendar so bili trenutki, ko sem bila utrujena od ponovnega prelaganja stvari, ko sem bila nasičena od ponovnega sestavljanja pohištva v nek smiseln red in ko sem imela prek glave naročanja stvari, ki sem jih kupila že neštetokrat in jih zavrnila zaradi spominov, ki me vežejo na kraj, osebo ali določeno situacijo. Da, stvari zamenjaš, kupiš druge, saj si kasneje ne želimo opominjanja. Materialne stvari so na koncu zelo nepomembne, čeprav smo zanje dali denar in je bilo treba za denar nekaj narediti, vložiti energijo. Naj povem, da sem sama ob pakiranju in prelaganju stvari vsakič ugotovila, da potrebujem vedno manj, in vedno sem se znebila odvečne krame. Zgodilo se je tudi, da sem imela prek glave čiščenja tujih stanovanj, zasušenih madežev na ploščicah in mastnih pečic.
Težje kot se fizično premakniti in se preseliti ter organizirati prevoz stvari in najti novo lokacijo, se je spoprijeti z dejstvom, da si se nekje počutil sprejeto in toplo, domače. In potem greš. Navadimo se funkcionirati v pogojih in okolju, kjer smo. To je tisti občutek doma, ki ga s selitvijo izgubimo in potrebujemo nekaj časa, da ga znova pridobimo.
Spremembo je treba sprejeti v trenutku, ko se zgodi ali dogaja. Treba se je umiriti in se zavedati, da je vedno vse točno tako kot mora biti. Če ozavestimo, da je selitev najboljša ali edina rešitev, je za nas tako prav. Vse se uredi. Finančno si opomoremo, vedno imamo dovolj, da si ustvarimo nove pogoje za življenje. Vsak kraj, kamor pridemo, diha drugače, zato nas čakajo nova, razburljiva spoznanja. Čakajo nas novi ljudje, ki nas naučijo nekaj, česar še nikoli nismo videli ali slišali.
Navdušijo nas nove dogodivščine in tako raziskujemo in spoznavamo tudi sebe. Morda pridobimo drugačne navade, do sedaj nepoznane hobije. Za nas je vedno poskrbljeno in vredno se je odločiti za spremembo, zbrati pogum, saj nam to prinese novo poglavje in smisel v življenje, enako kot zamenjava delovnega mesta.
Tamara Andrašič, iz njene knjige: Zaupaj življenju
Premagaj omejujoča prepričanja o partnerskih in poslovnih odnosih
- Poglejte si še: Doma sem tam, kjer je moje srce