Zemljo je v zadnjih urah zajela ena najmočnejših geomagnetnih neviht v zadnjih letih, posledica pa bo lahko severni sij na nocojšnem nebu - nekateri so ga videli že včeraj.
Vzrok za predstave na nebu so izjemno močni sunki sončnega vetra, izmet plazme in povečana aktivnost na Soncu, ki trenutno prehaja skozi zelo aktiven cikel. Po podatkih ameriške agencije NOAA in drugih svetovnih opazovalnic je planetarni Kp indeks dosegel vrednosti med 8 in 9, kar ustreza geomagnetni nevihti stopnje G4–G5 – najvišji na lestvici intenzivnosti.
Aurora borealis nad srednjo Evropo
Takšna stopnja aktivnosti pomeni, da je aurora borealis – severni sij – viden ne le na severu Evrope, ampak tudi daleč proti jugu, vse do srednje Evrope, ob ugodnih pogojih celo pri nas - nad Slovenijo.
Po trenutnih napovedih obstaja velika verjetnost, da bo pojav viden še nocoj, v sredo, 12. novembra, med 18. in 23. uro po lokalnem času, če bo nebo jasno. Najboljši pogoji za opazovanje bodo na temnih lokacijah, stran od mestnih luči, s pogledom proti severnemu obzorju.
Napoved geomagnetne aktivnosti lahko v živo spremljate na povezavi: Aurora 30-Minute Forecast (NOAA).
Kaj pravzaprav je geomagnetna nevihta?
Geomagnetna nevihta je motnja v Zemljinem magnetnem polju, ki nastane, ko močan tok nabitih delcev iz Sonca — t. i. sončni veter — trči ob Zemljo. Ti delci so lahko del sončnega izbruha ali koronalnega izbruha mase (CME), ko Sonce v vesolje izstreli ogromno količino plazme in magnetnega polja.
Ko ta tok doseže naš planet, Zemljino magnetno polje deluje kot zaščitni ščit: večino delcev odbije, del pa jih preusmeri proti severnemu in južnemu polu. Tam, v zgornjih plasteh atmosfere, elektroni in protoni trčijo z atomi kisika in dušika. Ti ob trku sprostijo energijo v obliki svetlobe – tako nastane aurora borealis (severni sij) ali aurora australis (južni sij).
Jakost teh geomagnetnih motenj znanstveniki merijo s t. i. planetarnim Kp indeksom, ki se giblje od 0 do 9.
Svetlobne zavese, ki jih takrat vidimo na nebu, so torej vidni dokaz, da Sonce in Zemlja nista ločena svetova, ampak del skupnega energetskega dihanja vesolja.
Severni sij nas vedno znova spomni, da nismo ločeni od dogajanja v vesolju – da smo del ogromnega magnetnega in energijskega sistema, v katerem igra Sonce glavno vlogo. Ko se nebo nad nami obarva v zelene in rdeče tone, to ni le spektakel za oči, ampak opomnik, kako tesno je življenje na Zemlji povezano s kozmičnim utripom.
Vir: neurje.si