Avstralska študija je dokazala, zakaj ljudje s shizofrenijo slišijo glasove.
Eden od simptomov shizofrenije je, da ljudje slišijo glasove. Profesor Whitford iz Avstralije je s študijo potrdil, od kod ti glasovi prihajajo.
Nova študija, ki so jo vodili psihologi z Univerze Novi Južni Wales v Sydneyju, ponuja doslej najjasnejše dokaze, da lahko »glasovi« pri shizofreniji nastanejo zaradi motnje v načinu, kako možgani prepoznavajo lasten notranji glas. Raziskava kaže, da lahko možgani notranje ustvarjene misli napačno zaznajo kot zvoke, ki prihajajo iz zunanjega sveta.
Študija, objavljena v reviji Schizophrenia Bulletin, nakazuje tudi možen korak proti identifikaciji bioloških označevalcev shizofrenije. To je pomembno, saj trenutno ne obstajajo krvni testi, slikanja možganov ali laboratorijski biomarkerji, ki bi to stanje nedvoumno prepoznali.
Profesor Thomas Whitford s Fakultete za psihologijo Univerze Novi Južni Wales že vrsto let preučuje delovanje notranjega govora pri zdravih ljudeh in pri ljudeh, ki živijo s shizofrenim spektrom motenj.
- Preberite si tudi: 6 psiholoških dejavnikov, ki lahko vodijo v razvoj šizofrenije
Kaj je notranji govor
»Notranji govor je glas v vaši glavi, ki tiho pripoveduje vaše misli – to, kar počnete, načrtujete ali opažate. Večina ljudi redno doživlja notranji govor, pogosto ne da bi se tega sploh zavedali, čeprav obstajajo tudi posamezniki, ki ga sploh ne doživljajo,« pojasnjuje Whitford.
»Naše raziskave kažejo, da se ob govorjenju – tudi če govorimo le v svoji glavi – del možganov, ki obdeluje zvoke iz zunanjega sveta, manj aktivira. To se zgodi zato, ker možgani predvidijo zvok lastnega glasu. Pri ljudeh, ki slišijo glasove, pa se zdi, da to predvidevanje ne deluje pravilno, zato se možgani odzovejo, kot da glas prihaja od nekoga drugega,« dodaja profesor.
Možganski valovi potrjujejo dolgoletno teorijo
Po besedah profesorja Whitforda ti izsledki močno podpirajo teorijo, ki je v raziskavah duševnega zdravja prisotna že desetletja: da lahko slušne halucinacije pri shizofreniji nastanejo zato, ker se lasten notranji govor napačno zaznava kot zunanji govor.
»Ta ideja obstaja že približno 50 let, vendar jo je bilo izjemno težko preveriti, saj je notranji govor po svoji naravi zaseben,« pravi Whitford.
Kako ga torej izmeriti? Eden od načinov je uporaba EEG-ja, ki beleži električno aktivnost možganov. Čeprav notranjega govora ne moremo slišati, se možgani nanj vseeno odzovejo. Pri zdravih ljudeh uporaba notranjega govora povzroči enako zmanjšanje možganske aktivnosti kot govorjenje na glas.
»Pri ljudeh, ki slišijo glasove, pa do tega zmanjšanja ne pride. Nasprotno – njihovi možgani se na notranji govor odzovejo še močneje, kot da bi prihajal od nekoga drugega. To bi lahko pojasnilo, zakaj ti glasovi delujejo tako resnično,« pojasnjuje avstralski profesor.
Kako so raziskovali možgansko napovedovanje zvoka
Raziskovalci so udeležence razdelili v tri skupine. Prva skupina je vključevala 55 oseb z motnjami shizofrenega spektra, ki so v zadnjem tednu doživljale slušne verbalne halucinacije. Drugo skupino je sestavljalo 44 oseb s shizofrenijo, ki bodisi nikoli niso imele slušnih halucinacij bodisi jih v zadnjem času niso doživljale. Tretjo skupino je predstavljalo 43 zdravih oseb brez zgodovine shizofrenije.
Vsak udeleženec je nosil EEG-kapo, medtem ko je prek slušalk poslušal zvoke. V določenih trenutkih so morali v mislih tiho izgovarjati zloga »bah« ali »bih«, hkrati pa poslušati enega od teh zvokov, predvajanega na glas. Udeleženci vnaprej niso vedeli, ali se bo zamišljeni zvok ujemal s slišanjem.
Pri zdravih udeležencih se je možganska aktivnost zmanjšala, kadar se je zamišljeni zlog ujemal z zvokom, ki so ga slišali v slušalkah. Ta zmanjšan odziv se je pojavil v slušni skorji, delu možganov, odgovornem za obdelavo zvoka in govora. To kaže, da so možgani zvok pravilno predvideli in zmanjšali odziv, podobno kot pri običajnem govoru.
Nasprotno pa so udeleženci, ki so nedavno doživljali slušne halucinacije, pokazali močnejši možganski odziv, kadar sta se zamišljeni in slišani zvok ujemala.
»Njihovi možgani so se na notranji govor, ki se je ujemal z zunanjim zvokom, odzvali močnejše, kar je bilo povsem nasprotno od vzorca pri zdravih udeležencih. Ta obrnjen učinek običajnega zaviranja kaže, da je mehanizem napovedovanja v možganih lahko moten pri ljudeh, ki trenutno doživljajo slušne halucinacije, kar lahko vodi v napačno zaznavanje lastnega notranjega glasu kot zunanjega govora,« pojasnjuje Whitford.
Udeleženci iz druge skupine s shizofrenijo, ki v zadnjem času niso imeli halucinacij, so pokazali možganske odzive, ki so bili nekje med odzivi zdrave skupine in skupine z aktivnimi halucinacijami.
Kaj to pomeni za raziskovanje shizofrenije
Raziskovalci poudarjajo, da ti rezultati predstavljajo doslej najmočnejšo potrditev, da lahko ljudje, ki živijo s shizofrenijo, doživljajo zamišljeni govor, kot da prihaja od zunaj.
»Ta teorija je bila vedno zelo prepričljiva – da ljudje v resnici slišijo svoje misli, kot da bi bile izrečene na glas – vendar je ta novi pristop ponudil najmočnejši in najbolj neposreden preizkus te ideje doslej,« poudarja Whitford.
V prihodnje raziskovalna skupina načrtuje, da bo preverila, ali bi ta vzorec možganskih odzivov lahko pomagal napovedati, kdo bi lahko kasneje razvil psihozo. Če se to izkaže za uspešno, bi to lahko omogočilo zgodnejše prepoznavanje oseb z visokim tveganjem in zgodnejši začetek zdravljenja.
»Takšen pokazatelj ima velik potencial, da postane biomarker za razvoj psihoze. Na koncu verjamem, da je razumevanje bioloških vzrokov simptomov shizofrenije nujen prvi korak, če želimo razviti nove in učinkovite terapije,« zaključuje profesor.
Vir: sensa.mondo.rs
