Sinu sem povedala, da se je njegova sestrica rodila drugačna

16. 12. 2021
Deli
Sinu sem povedala, da se je njegova sestrica rodila drugačna (foto: Profimedia)
Profimedia

Danes je bil dan, ko sem svojemu sinu povedala, da ima njegova mlajša sestrica poseben sindrom. Z vami delim njegovo reakcijo.

Nisem prepričana, zakaj mu z možem tega nisva povedala že prej. Sicer te informacije nisva skrivala pred njim, a se o njej tudi nismo pogovarjali. Verjetno zato, ker se hčerka še vedno zdi kot dokaj »tipičen« dojenček. Ko bo starejša, bodo njene razlike in motnje postale bolj očitne, z večjim razvojnim prepadom med njo in njenimi vrstniki. Vedela sva, da se bova v nekem trenutku morala pogovoriti s sinom, a je danes postavil vprašanje, ki je bilo dobra iztočnica za ta pogovor.

Našel je magnet s konference, na katerem piše »Fundacija Mowat-Wilson Sindroma«. Vprašal je, kaj piše, zato sem mu razložila. Potem je prišlo še več vprašanj. »Kaj to pomeni? Je zato moja sestrica rojena s polovico srca?«

Pojasnila sem mu, kaj pomeni, da se je njegova sestrica rodila s sindromom hipoplastičnega levega srca, in da to pomeni, da se bo kasneje začela razlikovati še na druge načine. Povedala sem mu, da ji bo to otežilo govorjenje, in da morda nikoli ne bo govorila tako kot mi. Ko bo starejša, bo morda potrebovala pripomočke pri hoji. Razložila sem mu tudi, da ji bo to morda otežilo učenje, morda bo povzročilo, da bo izgledala nekoliko drugače...

»Ko bo starejša, bo malo drugačna od nas...« sem začela govoriti, ko sem opazila njegove zaskrbljene oči. Hotela sem še dodati, da jo bo to naredilo posebno na svoj način, a me je prekinil: »Ampak, se bo kljub temu želela igrati z mano? Me bo še vedno imela rada?!«

Čutila sem, kako se mi nabirajo solze. »Seveda!« sem vzkliknila. »Vedno te bo imela rada in vedno si bo želela, da se igraš z njo. Mislim, da boš vedno njen najboljši prijatelj.«

Stekel je k njej, jo objel in ji rekel, da je vse v redu. Da je vse lepo, ker se bo še vedno želela igrati z njim in ga bo imela rada.

To je bila najboljša reakcija, kar bi si jo lahko zamislila. Izkazovala je otroško nedolžnost. Vseeno mu je bilo, ali bo težje govorila, ali bo imela težave s hojo, in če bo videti drugače kot ostali. Mar mu je bilo za njun odnos in ljubezen. Zato pravim: on je naš junak. In bolj kot karkoli drugega, bo junak svoji sestrici.

Vir: upliftconncect.com

in Otrok z ADHD motnjo pove psihologu: "Vi odrasli ste enaki. Samo, da v vašem primeru ni nobenega, ki bi vas kregal!"

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja