Oborožen z detektorjem kovin je naletel na nekaj nenavadnega – izjemno težko, rdečkasto skalo, ujeto v rumeno glino.
Leta 2015 je David Hole iskal zlato v parku Maryborough Regional Park blizu Melbourna v Avstraliji. Z detektorjem kovin je naletel na izjemno težko, rdečkasto skalo, ujeto v rumeno glino. Prepričan, da se v njej skriva zlata gruda (Maryborough leži na območju zgodovinskega zlata), jo je odnesel domov in poskušal razbiti na vse možne načine. Uporabil je žago za kamen, kotno brusilko, vrtalnik, poskusil jo je raztopiti v kislini – niti s kladivom je ni mogel razbiti.
Razlog? Pred seboj sploh ni imel zlate grude, temveč meteorít.
Redka najdba
Ker skale ni mogel odpreti, a ga je še naprej intrigirala, jo je Hole odnesel v muzej na analizo. Po 37 letih dela v muzeju sta bila le dva primerka, ki sta se izkazala za pristna meteorita. Maryborough je bil eden izmed njiju.
»Skala je imela izdolben, jamast videz – to pa nastane, ko se meteoriti med vstopom v atmosfero na površini delno talijo,« je leta 2019 za Sydney Morning Herald povedal geolog Dermot Henry iz Melbournskega muzeja.
4,6 milijarde let staro vesoljsko telo
Raziskovalci so meteorit poimenovali Maryborough. Tehta kar 17 kilogramov, njegovo starost pa ocenjujejo na 4,6 milijarde let, kar pomeni, da je nastal v zgodnjih fazah našega Osončja.
Z diamantno žago so odrezali majhen košček in odkrili, da gre za H5 navadni hondrit, bogat z železom. V notranjosti so vidni majhni kristalizirani mineralni drobci – hondruli, pravi fosili nastanka Osončja.
»Meteoriti so najcenejša oblika raziskovanja vesolja. Omogočajo nam vpogled v starost, nastanek in kemijo našega Osončja,« pravi Henry. V nekaterih meteoritih najdemo celo ‘zvezdni prah’, starejši od našega Osončja, ali organske molekule, kot so aminokisline – gradniki življenja.
- Preberite si še: Najpomembnejši astrološki datumi decembra 2025
Od kod je prišel?
Čeprav ni natančno jasno, od kod izvira, raziskovalci domnevajo, da je Maryborough prišel iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Nekaj trkov med asteroidi ga je verjetno izstrelilo iz njegove orbite, dokler ni pristal na Zemlji.
Radiokarbonske analize kažejo, da je na našem planetu pristal nekje med pred 100 in 1.000 leti. Med letoma 1889 in 1951 je bilo zabeleženih več svetlih padcev meteorjev, ki bi lahko ustrezali njegovemu prihodu.
Maryborough spada med izjemno redke najdbe. V avstralski zvezni državi Viktoriji je bilo doslej najdenih le 17 meteorítov. »To je šele 17. meteorit v Viktoriji, medtem ko so zlatih grud našli tisoče. Verjetnost, da bi ga sploh kdo našel, je – astronomskih razsežnosti,« pravi Henry.
Vrednejši od zlata
Za znanost je meteorit veliko dragocenejši kot zlato. Prihaja iz časa, ko se je rojevalo naše Osončje, in nosi informacije, ki jih na Zemlji ni mogoče najti.
Študija je bila objavljena v Proceedings of the Royal Society of Victoria.
Vir: sciencealert.com
