Skrivno življenje na vašem prazničnem drevescu

Božično-novoletni dnevi so tukaj, zato boste zagotovo tudi vi svoj dom popestrili z okrašeno praznično jelko. Dobro pa je vedeti, da bo naravno drevesce, ki ga boste posekali v gozdu ali kupili pri prodajalcu, po vsej verjetnosti že okrašeno s prav posebnimi stanovalci.

12. 12. 2013

V decembrskem času se v naših domovanjih nepričakovano znajde na tisoče žuželk, ki zimski čas preživljajo na drevescu, ki ste ga izbrali za svojo božično jelko. Razne uši, pršice, črvički, molji, vešče in tu pa tam kakšen pajek ali klop, so povsem običajni prebivalci iglavcev, ki jih v decembrskem času pripeljemo v naše domove.

In kaj vse te živalce počnejo na našem božičnem drevescu?

Če bi na primer drevesce, predvsem tisto, ki ste ga posekali v gozdu, po praznikih otresli nad belo rjuho, bi na njem po vsej verjetnosti našli lepo število živalic, ki so se zimo odločile preživeti v varnem zavetju iglastih vejic. Omenjene žuželke po navadi iz svojih teles iztisnejo vse izločke, začnejo proizvajati hladno tekočino in postanejo popolnoma neaktivne, saj nameravajo zimo preživeti v stanju hibernacije. Vse se spremeni, ko pridejo v vaš dom. Toplota in svetloba v vašem dnevnem prostoru ju hitro zbudijo v prepričanju, da je nastopila pomlad.

Mar to pomeni, da bo po našem stanovanju nenadoma vse mrgolelo od mrčesa?

Sploh ne. Večina žuželk svojega domovanja na drevesu ne zapušča, temveč ostajajo na njem. Ker je prostor, kjer imate jelko, po vsej verjetnosti suh in topel, in ker za nameček v njem nimate nič užitnega, kar bi šlo žuželkam v slast, se jih veliko hitro posuši in umre. Takšen mrčes za nas ne predstavlja prav nobene nevarnosti, škodili pa ne bodo niti našemu pohištvu.

Če se kdo boji alergijske reakcije zaradi prisotnost žuželk, za to ni posebne nobene nevarnosti, razen v primeru, če se na drevescu nahaja ekstremno število pršic, ki slabo vplivajo na alergijsko zelo občutljive ljudi.

Lahko žuželke na drevescu sploh opazimo?

Po navadi so mikroskopsko majhne ali pa tako skrite, da bi jih lahko res videli le na prej omenjeni beli rjuhi. Razen seveda pajkov, ki bi jih opazili brez težav. Kljub temu vam močno odsvetujemo, da drevesce pošteno otresete, preden ga pripeljete v hišo ali stanovanje, saj bi ga na ta način le poškodovali, živali pa na silo prebudili iz zimskega spanca.

Kaj pa klopi?

Norveški inštitut za zdravje se je v povezavi z božičnimi drevesci in klopi temeljito poglobil v raziskovanje potencialne nevarnosti, ki jo predstavljajo klopi, ki se nenadoma znajdejo v naših domovih. Njihova raziskava je pokazala, da so možnosti, da klop spi zimsko spanje ravno na vašem drevescu, zelo majhne. Če pa se to res zgodi, po navadi pristane na vašem hišnem ljubljenčku, ki dremlje pod jelko, zato je bolje, da svojemu psu ali mački najdemo primernejše dnevno ležišče.

Lahko kako zmanjšamo prisotnost žuželk na drevescu?

Samo tako, da drevesca ne posekamo v njihovem naravnem okolju, torej v gozdu, temveč ga kupimo v drevesnici, kjer je njihov življenjski prostor nekoliko omejen. To ne pomeni, da na njem ne bo nobenih žuželk, temveč le, da jih bo manj. Sicer pa so strahovi in skrbi glede tega, koliko mrčesa ste z drevescem pripeljali v svoj dom, povsem odveč. Tudi na vaših lončnicah, ki vsak dan krasijo vaš dom, prebiva lepo število insektov, za katere se še zmenite ne, kaj šele, da bi bili nevarni za vaše zdravje. Če kaj, poleti pritegnejo kakšno muho ali dve več v vaše stanovanje, to pa je tudi vse.

Naj se raje izogibamo naravnim drevescem?

Nikakor ne. Povsem logično je, da se delček narave, ki živi na praznični jelki, znajde v našem bivalnem prostoru, in to moramo vzeti v zakup. Nobenega zagotovila tudi ni, da bi žuželke, ki na drevescu preživljajo zimsko spanje, zimo preživele, če bi ostale na prostem in drevesca ne bi pripeljali domov. Zato je slaba vest glede tega povsem odveč.

Pomembno je, da praznično drevesce okrasite po svojem okusu, da uživate v bunkicah in lučkah, ki se svetlikajo na njem, in da občudujete svojo dnevno sobo, ki v družbi okrašenega drevesca dobi prav poseben čarobni pridih.

Marta Pirnar Tittle