Ob tem znanem slovenskem slapu so naši predniki izvajali posebne rituale za DEŽ (tega nihče več ne ve)

25. 6. 2024 | Ana Vehovar
Deli
Ob tem znanem slovenskem slapu so naši predniki izvajali posebne rituale za DEŽ (tega nihče več ne ve) (foto: profimedia)
profimedia

Še zadnji obred je bil izveden nekaj let pred prvo svetovno vojno. 

Rituali za dež so starodavne prakse, ki so jih izvajale različne kulture po vsem svetu, da bi priklicale padavine v obdobjih suše. Ti rituali so pogosto vključevali ples, petje, daritve in molitve bogovom ali duhovom, ki so veljali za gospodarje vremena. Poznamo Indijanski ples dežja, v Afriki, Aziji in drugih delih sveta so prav tako izvajali rituale z uporabo vode, rastlin ali živalskih žrtev. Kaj pa v Sloveniji? 

To je žensko izročilo, ki je pozabljeno. Leta 1970 ga je Pavlu Medveščku zaupala Rozalija Jug, rojena leta 1925. (Sledijo zapisi iz knjige Iz nevidne strani neba)

Ob suši so prosili za dež

"Zadnjič se je obred zgodil ob suši, nekaj let pred prvo svetovno vojno. Takrat je šlo nekaj naših v Padež prostiti za dež. No, in takrat so s seboj odnesli tudi facon s trinajstimi bušniki in vejico pušpana, ki so ga darovali vodnemu duhu, da bi jih uslišal in poslal potreben dež. Padež je bil za naše ljudi slap na Bovškem (staro ime za slap Boka). Jaz sem šla ta slap tudi pogledat in ko si pod njim majhen kot mravlja, veš, da bo PAdal DEŽ, če le verjameš v prošnjo, ki si jo pod njim izrekel." 

Danes se Padež imenuje slab Boka

"Prepričana sem, da bo zmagala resnica in z njo tudi ime Padež. Paulo, tudi to moraš zapisati, da je najlepše facone spletla Mica z Livških Raven. Tudi tisti, ki so ga takrat pustili pod Padežem, je bil njen. Da ne pozabim, še to moraš slišati, preden greš, ker je pomembno. Tisti dan, ko so se odločali, da gredo v imenu vseh v Padež, jih je spremljal mladenič, oblečen v pustno masko, s katero so pri nas prosili za dež tudi na Kolovratu, pred sončnim vzhodom. Ob sebi je imel tudi tiste tri železne obroče, s katerimi je ves čas udarjal ob tla. Okoli njega pa je bilo vse polno otrok, ki so ga spodbujali s kričanjem."

Vir: Iz nevidne strani neba, Pavel Medvešček - Klančar, založba ZRC SAZU 2016

Koliko časa je trajalo romanje do slapu Boka, kjer so opravili obred za dež? 

"Ker so bili v spremstvu predvsem mladeniči in strici, ki niso imeli zemlje, se jim domov ni ravno mudilo. Zato so si vzeli čas, ne vem pa, koliko. Verjetno pa kar štiri dni, lahko pa tudi več, če je bila na poti kakšna veselica. S seboj pa so prinesli veliko bulcn (kamnov), ki so jim jih naročili domačini, saj so želeli imeti tudi doma delček, kjer prebiva vodni duh." 

"Nekoč so od tu (Doblar) romali do Padeža. Pot do tja je bila dolga", je Medveščku zaupal tudi Tone Javor, rojen leta 1908 iz Doblarja. 

Kje je slap Boka?

Če slapu Boka ne poznate, gre za znan slap pri Bovcu, ki velja za najbolj vodnat slap v Sloveniji. S svojimi 106 metri je lepo viden s ceste Bovec - Kobarid, lahko pa si ga tudi po bližje ogledate. Letos, ko ni pomanjkanja padavin, je še posebej vodnat in vreden ogleda. Boka je kraški izvir, slap in hudourniški potok oz. desni pritok reke Soče. S svojimi 106 metri sicer ni najvišji, a slovi po širini (18 m) in pretoku. 

Najbolj turistična in enostavna točka je leseno razgledišče, do koder potrebujemo le slabih 15 minut hoje. Dostop je označen na levi strani mosta (desni breg Boke).

PRIPOROČAMO TUDI OGLED NOVEGA SLOVENSKEGA DOKUMENTARNEGA FILMA Z NASLOVOM "NEKOČ V POSOČJU"

Preberite si še:

POGLEJTE SI TUDI: