Nikola Tesla je zapustil zapis, ki prinaša veliko tolažbo.
Leta 1899 se je v New Yorku odvil pomemben pogovor o življenju in smrti. Nikola Tesla, izumitelj, katerega ideje so postale temelj moderne civilizacije, je mirno izjavil novinarju: »Smrt ne obstaja.« Takrat so ga imeli za čudaka. Danes se vedno več znanstvenikov sprašuje: kaj, če je imel prav?
Energija ne izgine – le preoblikuje se.
Tesla je dejal: »Vsaka umrla oseba še naprej obstaja. Ni smrti – obstaja le preobrazba energije iz ene oblike v drugo.«
Zanj to ni bila filozofija, temveč fizika. Prvi zakon termodinamike pravi, da se energija ne uniči, ampak le spremeni obliko. In če je zavest prav tako energija, potem ne more izginiti. Preprosto preide v drugo stanje bivanja.
Rojen leta 1856 v Srbiji, sredi nevihte in bliskov, je Tesla že od otroštva doživljal svet drugače. Videl je močne bliske svetlobe, slišal »glasbo vesolja« in čutil vibracije nevidnih sil. Zdravniki so to imenovali halucinacije, on pa je trdil, da gre za vizije prihodnjih izumov. Njegov um ni deloval kot risalna miza, temveč kot sprejemnik, naravnan na frekvenco vesolja.
»Nekje v vesolju obstaja vir znanja,« je dejal. »Jaz ga preprosto uporabljam.«
Brez načrtov ali izračunov je naprave sestavljal v mislih, jih preizkušal v domišljiji in šele nato uresničil.
- Preberite si še: To je bila zadnja želja Nikole Tesle - šele takrat so ljudje izvedeli, ali je verjel v Boga
Izumi stoletja pred časom
Njegova odkritja so bila kot poglavja iz znanstvene fantastike:
- izmenični tok – osnova vse sodobne energije,
- radio, ki so ga ZDA uradno priznale kot njegov izum šele po njegovi smrti,
- brezžični prenos energije, ki ga je demonstriral že leta 1891, ko je prižgal žarnice v zraku,
- prvi čoln na daljinsko upravljanje – predhodnik sodobnih dronov,
- projekt globalne brezžične elektroenergetske mreže, ki bi vsakomur na Zemlji zagotovila brezplačno elektriko,
- in celo »žarek smrti« – usmerjen snop energije, sposoben zaustaviti celo vojsko.
A Tesla ni iskal moči ali bogastva. Sanjal je o osvoboditvi človeštva – od pomanjkanja, od strahu in odvisnosti.
Vse je vibracija
Osrednja misel njegovega pogleda na svet je bila:
»Če želite razumeti vesolje, razmišljajte v smislu energije, frekvence in vibracije.«
Verjel je, da je vse – od atoma do galaksije – vibracija znotraj enega energetskega polja. Materija je »zamrznjena svetloba«, človek pa »popoln energetski stroj«. Razlikoval je tri plasti obstoja: telo kot gosto snov, zavest kot elektromagnetno polje možganov in dušo kot čisto svetlobo. Po smrti telesa, je verjel, zavest ne izgine, temveč se vrne k izvoru – k svetlobi.
Materina vizija: dokaz življenja po smrti
To prepričanje ni nastalo iz nič. Leta 1892, ko je bil v Parizu, je Tesla nenadoma zagledal podobo svoje matere v oblakih – obdano s svetlobo, mirno in polno ljubezni. Vizija je izginila, on pa je vedel, da je umrla. Nekaj ur pozneje je prejel telegram – ura smrti se je ujemala s trenutkom videnja, do minute natančno. Zanj je bil to nesporen dokaz, da zavest obstaja zunaj telesa in lahko preseže prostor in čas.
Zato je bil intervju iz leta 1899 zaupen. Po Teslini smrti leta 1943 je FBI takoj zaplenil vse njegove zapiske pod izgovorom »nacionalne varnosti«. Zakaj? Ker so njegove ideje ogrožale temelje sodobnega sistema. Brezplačna energija bi naredila naftna in energetska imperija odveč. Spoznanje nesmrtnosti bi omajalo glavno orodje nadzora množic – strah pred smrtjo. Tehnologije za upravljanje naravnih procesov pa bi lahko postale orožje močnejše od jedrskega.
Znanost končno dohiteva Teslo
Danes znanost nepričakovano potrjuje, kar je Tesla trdil pred več kot stoletjem. Biofotoni – šibek sijaj človeških celic – dokazujejo, da dobesedno oddajamo svetlobo. Elektromagnetno polje možganov sega izven lobanje in lahko vpliva na zunanja polja. Šumannova resonanca – naravna frekvenca Zemlje – se ujema z možganskimi valovi v stanju počitka. Kvantna prepletenost omogoča hipen prenos informacij na katero koli razdaljo, kar pojasnjuje, kako je Tesla »videl« materino smrt tisoče kilometrov daleč.
Zadnji zapis v njegovem dnevniku zveni kot duhovna oporoka:
»Vse, kar sem želel, je bilo ljudem dati svobodo. Svobodo od potrebe po energiji. Svobodo od strahu pred smrtjo.«
Morda njegovo največje odkritje ni bil izmenični tok ali radio, temveč spoznanje, da nismo le meso in kosti, ampak svetloba v človeški obliki. In če je tako, potem smrt ni konec, temveč vrnitev domov.
Vir: stil.kurir.rs
Novo na Metroplay: Beno Lapajne: “Nikoli ni prepozno za drugo kariero, leta so samo številka!”