Prihaja čas Miklavževih spredvodov in parkljev. Kakšne spomine imate na parklje iz otroških dni? Je bila to za vas travma, ki je v vas zbudila globok strah, ali zabaven običaj? Danes se sprašujemo, kako ta običaj vpliva na otroke.
Parkelj je mitološko bitje, podoben hudiču ali demonu, ki pogosto spremlja svetega Miklavža. Ljudska navada je, da okoli Miklavževega Miklavž deli otrokom dobrote, parkelj pa jih straši in zganja hrup z verigami in palcami. Miklavževanje je običaj, ki se na slovenskem pojavlja od 18. stoletja. (Wikipedija) Miklavževi sprevodi so vpisani tudi v register slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Parklji so sicer starejši od Miklavža, saj so bili to predkrščanski demoni in so predstavljali duše prednikov, ki so se v teh temnih dnevih vračali na ta svet. V demone se našemijo ljudje po številnih deželah.
Predvsem plašenju demonov je bil namenjen tudi hrup, ki so ga zganjali. Ta je tipičen tudi za kurente, ki so na nek način sorodniki parkljev. Cerkev je nato demone pokristjanila v hudiče in jim pridala dobrega svetnika, Miklavža, ki jih kroti, pridnim otrokom pa vzgojno deli darove.
Parklji imajo običajno palice, s katerimi tepejo poredne otroke oz. jih strašijo. V izvoru pa je palica čarobni simbol, ki predstavlja življenje in plodnost, predstavlja lepo željo in ne graje. (vir: dormeo.net)
So parklji primerni za predšolske otroke?
Po slovenskih vaseh je ta običaj pogosto povezan s pijančevanjem - opiti moški razgrajajo, strašijo in tepejo otroke.
Če se moramo pri vzgoji posluževati zlobnega parklja (ali katerega drugega zlobnega lika), ki bo prišel, če otrok ne bo ubogal, potem smo v svoji starševski vlogi resnično neuspešni, pišejo na iskreni.net.
V katoliškem okolju je ideja obdarovanja, brez protipola – kaznovanja, nesmiselna. In je neke vrste patologija. Meje med običajem in psihopatijo so tukaj tanke.
Vprašanje, ki se poraja, je, ali je prav, da starši namensko peljejo majhne otroke na te dogodke, da bi jim nagnali strah v kosti ali celo naročijo obisk doma.
Vzgojiteljice v vrtcih, kjer so malčke obiskali parklji, poročajo, da so otroci še nekaj tednov prestrašeni in mnogo bolj razdražljivi. Tradicija torej prevlada pred psihičnim zdravjem otrok. Otroci se od strahu tudi polulajo, kar pomeni, da so v takšnem strahu, da jim popolnoma odpove telo. Marsikateri otrok ima nočne more, da ga lovijo parkeljni. Čemu služi ta strah?
Morda je to bolj primeren običaj za najstnike, ki že dobro vedo, da je vse igra. Predšolski otroci pa žal še ne morejo vedeti, za kaj se gre. Podobe strašljivih hudičev se vtisnejo v nezavedni spomin. Zakaj potrebujemo običaj, ki je namenjen strašenju otrok? Zakaj se spravljamo otroke?
Komentarji uporabnikov na forum.over.net:
"Ti, ki naj bi predstavljali parklje, z grozljivimi zvoki in izgledom do onemoglosti strašijo malčke. Meni osebno je to čisti idiotizem. Namesto da bi imeli otroci kaj lepega od povorke, imajo živo grozljivko. Starši se sploh ne zavedajo, kakšna travma je to za otroke! Revčki so grozljivo jokali, starši se pa smejijo! Groza!"
"Kaj pa, ko hodijo parklji po hišah in otroci vsi tresoči molijo, da jih pol šele miklavž obdari. Še prej se poskrijejo pod mizo, posteljami… O celi drami, ki se naredi okoli tega. Trkanje po oknih, ropotanje z ketnami po ograji, koraki…Take micene otroke pa je bolje ne vozit, ampak itak vsako leto isto. Joj, kako so se ustrašili."
"Resda sem bolj čustvena duša, se mi zdijo ti parkeljni čisto brezveze, kako je lahko nekomu fajn biti parkelj in strašiti otroke? Da potem celi prestrašeni dobijo neko čokolado?"
"Tebi, ki nisi morda ravno čustveno bitje, tole parkljevanje v mladosti ni pustilo posledic, marsikomu pa je in še bo. Isto, kot ko se mora otrok soočati z izkrivljenostjo alkoholizma pri starših in starih starših. To so travmatični trenutki, otroke je strah in ta strah ostane."
"Zdaj so že povsod travme... Vse je v vzgoji. Včasih je pa tudi prav, da se malce bojijo. Da občutijo to čustvo, ki se mu reče strah. Toliko let oziroma kar stoletij to obstaja in mislim, da so prejšne generacije dosti bolj junaške in pogumne kot pa sedanje mone. Vi jim ustvarjate travme!"
------
Kaj pa vi menite, je to lepa stara tradicija ali travma za otroke?
