Pogosto slišimo, da so ljudje, ki imajo socialno anksioznost, le malo zadržani. V resnici pa se v ozadju skriva še mnogo več.
Socialna anksiozna motnja oziroma socialna fobija je ena najpogostejših motenj duševnega zdravja. Povezana je z izrazitim in stalnim strahom pred socialnimi situacijami.
Socialna anksioznost ne pomeni, da ste le nekoliko bolj sramežljivi. Ne pomeni, da vam je ob določenih ljudeh malce neprijetno. Ne pomeni, da ste zgolj malo manj komunikativni ali da ne marate pristopati do ljudi.
Pomeni, da:
- v zadnjem trenutku prekličete načrte z drugimi, ker ste preveč anksiozni, da bi jih izpeljali,
- si vedno znova vrtite pogovore, ki ste jih imeli z drugimi, in vas ob tem skrbi, da ste se osramotili,
- imate velike težave pri izražanju lastnih potreb in želja,
- težko postavljate meje v odnosih,
- vam že misel na nepričakovan telefonski klic povzroči izrazito nelagodje,
- vas nenehno skrbi, kako vas vidijo drugi,
- se v družbi sprašujete, ali drugi opazijo, da vam je neprijetno,
- vsako druženje temeljito načrtujete in se nanj dolgo pripravljate.
Socialna anksioznost je resna težava, ki nas lahko ohromi ter ovira tako v osebnem kot v poklicnem življenju. Prispeva k nizki samozavesti in slabi samopodobi, skrha naše odnose ter nas potiska v občutek osamljenosti.
Zahteva strokovno obravnavo. Samo to, da se prisilimo v druženje, v večini primerov ni dovolj – včasih lahko povzroči celo še več škode. Ključno je, da razumemo, od kod izvira naša anksioznost, saj lahko le tako odkrijemo tudi najustreznejši način, kako si pomagati.
Prirejeno po: dr. Michaela Dunbar
- Preberite si še: Bruno Šimleša: "Če vas niso vzgajali z dovolj ljubezni in spoštovanja, pomeni le, da morate vzgojiti sami sebe."