Če bi Sokrata danes postavili v nakupovalni center ali v spletno trgovino z neskončnim “scrollom”, bi verjetno naredil isto kot pred 2400 leti: mirno bi pogledal vse, kar se ponuja – in si rekel...
“Koliko stvari je na svetu, ki jih ne potrebujem.”
Gre za znano anekdoto o Sokratu, ki jo pogosto navajajo kot primer njegove preprostosti in filozofije zmernosti.
Zgodba pravi, da je Sokrat rad zahajal na atensko tržnico (agoro), kjer je opazoval raznovrstno blago. Ko so ga vprašali, zakaj hodi tja, je odgovoril približno takole: »Koliko stvari je na svetu, ki jih ne potrebujem.«
Sporočilo te zgodbe ni v tem, da bi preziral stvari same po sebi, ampak da je zavestno vadil notranjo svobodo. Tržnica je bila zanj nekakšen poligon za filozofsko vajo: ob soočenju z obiljem je krepil zavedanje, da sreča in dobro življenje (eudaimonia) ne izvirata iz posedovanja, temveč iz kreposti, razuma in obvladovanja želja.
V resnici je vadil 4 stvari, ki so tudi danes presenetljivo aktualne:
Samozadostnost (autarkeia): dobro življenje ni odvisno od stvari, ki jih imaš.
Zmernost (sofrosyne): razlikovati med “hočem” in “potrebujem”.
Svoboda od želja: več želja = več nemira; manj želja = več miru.
Kritična distanca do “ponudbe”: obilje je lahko past.
Sokratov minimalizem
Čeprav antični svet ni poznal potrošništva v današnjem smislu, je bila agorá kraj skušnjav, statusa in primerjanja – podobno kot danes spletne trgovine, akcije “samo še danes”, algoritmi, ki nam vedno pokažejo “še nekaj”. Sokrat bi temu verjetno rekel: dobra priložnost za vajo.
Mini-izziv
Oglejte si 10 stvari, ki jih “ponuja svet” (v trgovini ali online) – in si pri vsaki recite: “Ne potrebujem.”
Potem opazujte: ali začutite olajšanje ali nemir?
