Sonce je sprožilo 'izjemno redek' sončev vihar, poročajo tuji mediji.
V torek, 17. decembra, je Sonce sprožilo "izjemno redek" koronalni izbruh mase (CME) na nasprotni strani – ogromen oblak plazme in magnetnega polja.
Po podatkih NASA-jeve baze DONKI je "izjemno redek" CME dosegel hitrost približno 3.161 km/s. Izbruh je nastal na nasprotni strani Sonca, zato nima komponent, usmerjenih proti Zemlji. Medtem ko počasnejši CME-ji običajno potrebujejo dva do tri dni, da dosežejo Zemljo, bi ta, če bi bil usmerjen proti nam, prispel v manj kot 18 urah.
Jure Atanackov, lovec na severne sije in nevihte, je na omrežju X zapisal: "BOOM! Ogromen in zelo hiter CME v popoldanskih slikah..."
BOOM! Big and very fast full-halo CME in LASCO imagery this afternoon. Fast, most of it cleared the C2 field of view in under 1 hour. The culprit is again an active region on the far side, likely in the southern hemisphere, near the central meridian. Wow! pic.twitter.com/HaEFcioOQy
— Jure Atanackov (@JAtanackov) December 17, 2024
To je že četrti CME z nasprotne strani v zadnjih desetih dneh, kar nakazuje na zelo aktivno skrito sončno pego, ki se še ni obrnila proti Zemlji, navaja Spaceweather.com. Pričakovati je, da se bo obrnila proti Zemlji prihodnji teden.
Vendar to ni bil edini impresivni dogodek na Soncu v teh dneh. Pred tem sta ob sončevih izbruhih na jugovzhodnem robu Sonca nastala še dva CME-ja.
Sončevi filamenti so obsežni oblaki ioniziranega plina nad sončevo površino. Ko postanejo nestabilni, se lahko vrnejo nazaj na Sonce ali izbruhnejo v vesolje, kar povzroči CME. Če so takšni izbruhi usmerjeni proti Zemlji, lahko sprožijo geomagnetne nevihte – motnje v Zemljini magnetosferi. Kljub temu pa noben od teh treh izbruhov ne bo vplival na Zemljo.
Vir: space.com
