V torek, 14. maja, zgodaj zjutraj je Sonce "izbruhnilo" z mogočnim izbruhom razreda X, ki je nastal iz novo nastajajoče sončne pege AR4087.
Do vrhunca izbruha je prišlo ob 10:25 po srednjeevropskem času, kar je sprožilo močen radijski mrk stopnje R3 na dnevni strani Zemlje – torej čez Evropo, Azijo in Bližnji vzhod, kjer je bil vpliv najmočnejši.
Po podatkih ameriškega Centra za napovedovanje vesoljskega vremena so sončevi izbruhi te jakosti razmeroma redki. Razvrščeni so v razrede A, B, C, M in X – vsak naslednji razred je desetkrat močnejši. Tokratni izbruh X2.7 sicer sodi med šibkejše v razredu X, a je še vedno izjemno močan.
Kaj se je zgodilo
Izbruh je proti Zemlji izstrelil val rentgenskih žarkov in ekstremnega ultravijoličnega sevanja, ki je takoj ioniziral zgornje plasti atmosfere. To je povzročilo prekinitev visoko frekvenčnih radijskih signalov, kar je nekaterim operaterjem povzročilo motnje v komunikaciji.
Obstaja tudi možnost, da je izbruh spremljal koronalni izmet mase (CME) – ogromen oblak plazme in magnetnega polja, ki lahko, če doseže Zemljo, sproži geomagnetne nevihte in polarne sije. A ker se pega AR4087 trenutno še nahaja blizu roba Sončevega diska, Zemlja (zaenkrat) ni neposredno ogrožena.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo regija AR4087 v prihodnjih dneh obrnjena neposredno proti Zemlji, kar pomeni, da bi lahko prihodnji izbruhi imeli večji vpliv.
Ljubitelj polarnih sijev Vincent Ledvina je na omrežju X zapisal:
"Zadeva postaja resna, saj se ta aktivna regija premika v naš pogled. Pred nekaj urami je sprožila tudi izbruh razreda M5.3. Kaj nas čaka v naslednjih dneh, bomo še videli."
In res – le nekaj ur po izbruhu razreda X2.7 je AR4087 sprožila še močnejši izbruh razreda M7.74, z vrhom ob 13:18 po slovenskem času.
Če se bo visoka aktivnost nadaljevala, ko bo regija AR4087 v celoti obrnjena proti Zemlji, lahko pričakujemo okrepljeno geomagnetno dogajanje – in morda tudi razkošne polarne sije.
Vir: space.com
