Nekoč drv za kurjavo niso prinašali v hišo kar tako. Star običaj naj bi varoval zdravje družine, prinašal blagostanje in odganjal pomanjkanje. Preverite, kako so to počeli naši predniki.
Prva drva za kurjavo običajno prispejo oktobra, zložena na dvorišču pod ponjavo, vonj po svežem bukovem lesu pa se širi vse do vhodnih vrat. Za naše babice to ni pomenilo konca dela, temveč šele začetek, saj so iz prvega naročja drv, ki so jih prinesli v hišo, napovedovale, kakšna bo prihajajoča zima.
Po ljudskem izročilu ni bilo vseeno, kdo prinese drva v hišo in koliko polen nosi v rokah. Dva preprosta običaja, ki sta se od kraja do kraja nekoliko razlikovala, naj bi družini pomagala preživeti zimo brez bolezni in pomanjkanja. Danes se ju spominja le še malokdo.
Prva drva v hišo prinese gospodar
V številnih vaseh vzhodne Srbije so verjeli, da prvega naročja drv v hišo ne sme prinesti kdorkoli. Ta naloga je pripadala gospodarju oziroma najstarejšemu članu družine, ki je moral drva previdno prenesti čez prag, brez naglice in prepirov, ob tem pa si zaželeti, da bi v domu vso zimo vladali mir, zdravje in blagostanje.
Roke, ki so vse poletje skrbele za dom, so zdaj prve prinašale toploto za zimske dni. To dejanje je družinskim članom sporočalo, da nekdo skrbi zanje in da domače ognjišče ne bo ostalo hladno. Otroci so opazovali z vrat, starejši pa so govorili, da si hiša zapomni, kdo jo je prvi ogrel.
Ponekod so se pred vstopom za trenutek ustavili na pragu, gospodar pa je tiho zaželel zdravja vsem, ki živijo pod isto streho.
Tri, pet ali sedem: zakaj prvo naročje drv ni smelo vsebovati sodega števila polen?
Najzanimivejši del tega ljudskega verovanja je povezan s številom polen. Prvo naročje je moralo vsebovati liho število polen, najpogosteje tri, pet ali sedem. Sodo število je veljalo za zaključeno in dokončno, liho pa je simbolično puščalo prostor, da se v življenje družine naseli še nekaj dobrega.
Tri polena so povezovali z zdravjem družinskih članov in trojnostjo, ki varuje dom. Pet polen je simboliziralo napredek, uspešno delo in polne zaloge hrane skozi zimo. Sedem polen pa je predstavljalo srečo in obilje, zato so to število izbirali predvsem tisti, ki so si želeli, da bi se revščina in pomanjkanje vse do pomladi izognila njihovemu domu.
Prva polena in ognjišče, ki ohranja družinsko slogo
Ognjišče je bilo nekoč srce doma. Ob ognju so ljudje jedli, se pogovarjali, se pobotali po prepirih in pričakovali božične praznike. Zato sta imela prvo naročje drv in prvi prižig ognja poseben pomen, ki ga danes ob sodobnem ogrevanju težje razumemo.
Verjeli so, da bo družina, ki skupaj pričaka prvi ogenj, ostala povezana in složna vso zimo. Prasketanje suhega lesa in vonj po dimu sta bila simbola doma, v katerem ne primanjkuje ne toplote ne kruha.
Majhen obred, ki ga lahko preizkusite tudi to jesen
Če imate doma kamin ali peč na drva, lahko letos obudite ta stari običaj. Naj prvo naročje drv v hišo prinese najstarejši družinski član. Preštejte polena in poskrbite, da jih bo tri, pet ali sedem. Preden prvič zakurite, pa si na glas zaželite nekaj lepega.
Naj bo zima topla, družinski člani zdravi, miza pa vedno polna. Naj ogenj mirno gori in v vaš dom simbolično prinese srečo, mir in blagostanje.
Vir: krstarica.com
