Ste že slišali za šembilje? Ta izraz ima korenine v ljudskem izročilu in je bil v preteklosti pogosto povezan z mistiko, magijo in ljudskimi verovanji. O njih je leta 1858 pisal duhovnik in literat Blaž Sušnik. Preberite si njegov zapis.
Kdo so šembilje?
Izraz "šembilje" je star slovenski izraz, ki se nanaša na vedeževalke, prerokinje ali ženske, ki so bile znane po svoji sposobnosti napovedovanja prihodnosti, svetovanja ali poznavanja skritih skrivnosti. Šembilje so bile včasih pomemben del skupnosti, saj so ljudem pomagale v težkih časih z nasveti ali napovedmi.
Poglejmo si, kaj je o šembiljah zapisal duhovnik in literat Blaž Sušnik leta 1858
"Sibyllae" so bile pri starih narodih, zlasti pri Rimljanih, znane kot device, ki so ljudem prerokovale prihodnost. Med starimi pisatelji, ki so pisali o šembiljah, so bili Virgilij, Cicero in Plinij. Sloveči pesnik Virgilij veliko pripoveduje o njih, zanimivo pa je, da se je med našim slovenskim ljudstvom ohranilo marsikaj, kar rimski pesnik piše o bivališčih teh prerokinj.
On poje, da so "Sibyllae" prebivale v kamenitih zijavkah ali votlinah, skritih v temnih gozdovih, kjer se je razprostiralo jezero. To jim je zagotavljalo varnost, saj se ni bilo treba bati nobenega napada.
- Preberite si še: 6 Nostradamusovih napovedi za leto 2025
Stari pagani so pri vseh pomembnih dogodkih spraševali šembilje za nasvete, ker so mislili, da so bogovi tem devicam podelili moč, da poznajo prihodnost. Tudi rimski kralji so jih plačevali, da so se pri njih posvetovali.
Sčasoma se je pravo zrno teh prerokovanj ali pogubilo ali pokvarilo, tako da je ostalo le malo od izvirnega med različnimi narodi. Kasneje so se informacije spreminjale ali po svoje prirejale ter dodajale.
Leta 1689 je Gallaeus v Amsterdamu vse, kar je še od teh prerokovanj najti zamogel, spisal in na svetlo dal.
Velika enakost teh ustnih sporočil — več ali manj popačenih, — se nahaja med raznimi sporočili azijanskih narodov in tudi drugih paganskih ljudstev.
Popraševal sem že večkrat po Šembiljnih bukvah, pa nisem nič gotovega izvedel, samo ta pa uni vé veliko prerokovanj Šembiljnih...
Na primer, da takrat bo hudo na svetu, kadar bo od vasi do vasi cesta.
Da bo po celem Kranjskem, po vseh poljih, polno zrele pšenice, pa ne bo nobene ženjice, ki bi jo žela, kajti na Kranjskem bo ostal le en sam človek. Ta bo hodil s hriba na hrib, ljudi iskal in klical. Tako strašno pomanjkanje ljudi bo nastopilo zaradi neke hude in krvave vojske.
Šembilja je prerokovala tudi o železnici, a — pravijo — ljudje si niso mogli predstavljati, kako bi to lahko bilo. "Lejte," mi je rekla 80-letna ženka, "ko sem bila komaj 8 let stara, mi je dedek rekel, da bom še videla železno cesto, in — kaj človek vse dočaka — res sem jo videla."
V prerokbah je veliko govora o hudih vojskah, krvavih bojih in slabih, žalostnih časih. Šembilja je že mnogo let pred tem napovedovala hude turške vojne, ki so Kranjsko večkrat močno prizadele. O Turkih pravijo: "Turške mule bodo še enkrat Rajno pile," nato bo Turka konec.
Na koncu naj še dodam, kako je Šembilja napovedala prihod Antekrista. Antekrist, kakor ga imenujejo, naj bi se rodil nekaj časa pred sodnim dnevom. Njegova mati bo copernica, njegov oče pa zmaj. Učil bo krivo vero in sejal denar. Kdor bo ta denar pobral, bo brez ugovora njegov.
Kadar pa sem začel pripovedovati o Antekristovi krivi veri, se je vselej pojavilo pobožno mnenje, da bosta ob tistem žalostnem času na svet prišla Enoh in Elija, ki še nista umrla, in ohranila pravo vero. Nato bo "en hlev in en pastir." S temi besedami verno ljudstvo rado zaključi to pripovedovanje.
Vir in jezikovno prirejeno iz stare slovenščine: dlib.si
Napovedovale so velike spremembe
V sodobnem času bi lahko te prerokbe razumeli kot svarila o spremembah in prelomnih trenutkih, povezanih s tehnološkim in družbenim napredkom, ki jih ljudje v preteklosti niso znali predvideti, a so jih dojemali kot grožnjo.
Motivi o opustošenju in pomanjkanju ljudi odsevajo strah pred uničujočimi posledicami vojn in kriz, ki so tudi danes aktualne, saj opozarjajo na ranljivost človeštva v obdobjih globalnih konfliktov.
Napovedi o železnici, cestah in celo Antekristu pa lahko interpretiramo kot simbolične prispodobe za spremembe, ki lahko prinesejo tako priložnosti kot izzive, a hkrati poudarjajo pomen ohranjanja pravega vrednostnega sistema in skupne identitete v negotovih časih.
Ta napovedovanja, ki jih pripisujemo Šembiljam, segajo v globoko preteklost. Lahko so stara več stoletij ali celo več, saj izvirajo iz časov, ko so ljudje skozi pripovedi in preroške vizije skušali razumeti svet okoli sebe. Ne glede na to, ali jih dojemamo kot zgodovinsko dejstvo ali kot del ljudske domišljije, ta prerokovanja bogatijo našo kulturno dediščino. So dragocen spomin na čase, ko so ljudske pripovedi povezovale skupnosti in ohranjale njihovo kolektivno izročilo.
