Stari Kelti so 1. februarja praznovali začetek pomladi

1. 2. 2019
Deli
Stari Kelti so 1. februarja praznovali začetek pomladi (foto: profimedia)
profimedia

Čeprav se nam zdi pomlad še daleč, so na prvi dan februarja Kelti praznovali dan svete Brigite, ki prinaša svetlobo in naznanja prihod pomladi. 

V stari irski mitologije je bila Brigita, Brigit ali Brighid (keltska beseda brigh pomeni »moč, sila«) boginja domačega ognjišča. Predstavlja svetlobo in moč, ki bo prinesla konec temne zime in začetek pomladi.

Brigita je čaščena predvsem na Irskem, kjer praznujejo dan svete Brigite 1. februarja, kar sovpada s pomladanskim festivalom Imbolc, ki zaznamuje prehod zime v pomlad in ponazarja prihod novega življenja.

V teh dneh so Kelti, ki so naseljevali tudi naš prostor in katerih dediščina navdihuje tudi nakatere naše običaje, praznovali prvi premik od zime k pomladi.

Mrzla gruda, ki je doslej v globokem počitku nabirala novih moči, v sebi vse bolj čuti toploto nežnega ognja, ki ne le tli, temveč ljubeče greje in utrujenemu srcu sporoča, da bo njegove žile kmalu spet preplavil sok novega življenja.

Keltski imbolc, ki poteka pod plaščem zaščite keltske boginje Brigite, spodbuja spremembo v naših globinah, spremembo, po kateri hrepeni naša duša na svojem popotovanju skozi leto. V dneh, ko iz zime začenjamo počasi stopati proti pomladi, moč sonca in življenja, ki se prebuja v vsem okrog nas, v nas napaja hrepenenje po novih začetkih in nas nagovarja, da za seboj pustimo ravnotežje negibanja, znotraj katerega nam je vse domače in znano, ter stopimo na pot iskanja novih možnosti.

Kot vse keltske boginje tudi Brigita sporoča, da sta svetloba in senca sopotnika na dušni poti.

Senca je tista, ki te spomni, kaj smo izgubili. Senca je tista, ki varuje in ščiti, kar je znotraj nas najbolj dragoceno, kar moramo zaceliti in ozdraviti, kar moramo negovati.

Lepote ne moremo oklicati za svojo, ne da bi jo uzrli tudi v svojih ranah. Tako tudi radosti ne moremo živeti, ne da bi sprejeli bolečino.

Imbolc prinaša upanje. Ki je povsem nežno in krhko - kot plamen sveče. Od tod svečnica v krščanski tradiciji.

Naj bo danes prižgana sveča namenjena nam in vsemu tistemu v nas, kar se želi v tem letu prebuditi, izkusiti, biti. Naj bo danes prižgana sveča namenjena nežnemu ognju upanja za vse na tem svetu in za mati Zemljo, ki se prebuja v pomlad in nam daje dom, zavetje, življenje vsak dan posebej.

Zapisala in po delnem navdihu Karen Clark priredila:

Ksenija Malia LebanRojenica

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez