3 stavki, ki razkrivajo, da je vaš otrok nesrečen (starši jih pogosto spregledajo)

Strokovnjaki opozarjajo, da otroci pogosto ne znajo natančno izraziti, kaj jih muči, zato se njihova stiska pogosto skriva za preprostimi odgovori. Prepoznavanje subtilnih znakov, ki razkrivajo, da je otrok nesrečen, je ključno za pravočasno podporo. Prav ta lahko vašemu otroku vrne nasmeh na obraz.

Kot starš lahko sprva pomislite, da vaš otrok samo "prehaja skozi fazo" ali da je preprosto neposlušen in trmast. Toda potrebno se je zavedati, da nesrečen otrok ne bo prišel in rekel: "Mama, oče, v stiski sem, potrebujem vajino pomoč." Svojo stisko bo pokazal skozi niz signalov. Te pa v hitrem tempu vsakdanjega življenja zlahka spregledamo.  

Kako prepoznati nesrečnega otroka?

"Vseeno mi je..."

»Vseeno mi je«, »Ne zanima me« ali »Saj ni pomembno« pogosto ne pomeni  ravnodušnosti. Lahko pomeni, da je otrok obupal nad tem, da bi bil slišan ali da bi ga kdo še jemal resno. Če je bil prej navdušen in zainteresiran, zdaj pa se na vse odziva tako, je to lahko znak čustvene izčrpanosti, tesnobe ali preobremenjenosti s šolo.

Psihologi priporočajo, da poskušamo zaprta vrata odpreti s potrpežljivim pogovorom brez obsojanja. V ozadju je lahko spor s prijatelji, pritisk zaradi dosežkov ali občutek, da otrok nima nadzora nad svojo situacijo.

"Vedno sem jaz kriv..."

Ko otrok reče stvari, kot so »Sovražim se«, »Vedno sem jaz kriv« ali »Nikoli ničesar ne naredim prav«, to ni slabo razpoloženje. Lahko je znak resnih težav s samopodobo. Psihologi poudarjajo, da se takšne izjave pogosto pojavijo, ko je otrok pod prevelikim pritiskom ali že dlje časa ne doživlja dovolj spodbude in potrditve.

Te besede so pogosto izrečene mimogrede – po slabi oceni, prepiru ali neuspelem poskusu – vendar lahko odražajo globoko notranjo stisko. Pomembno je, da jih ne zavrnemo ali zmanjšujemo z napol resničnimi tolažbami (na primer: »Ne govori neumnosti«). Tako se otrok nauči, da njegova čustva niso pomembna. Boljši odziv je radovedno sprejemanje: »Zakaj se tako počutiš? Kaj se je zgodilo?«

"Nočem v šolo"

Strokovnjaki opozarjajo tudi na druge opozorilne stavke, kot so: »Nočem v šolo«, »Ne potrebujem nikogar« ali »Nisem dovolj dober/dobra«. Čeprav vsak otrok kdaj izreče kaj takega, lahko ponavljajoče se izjave kažejo na tesnobo, preobremenjenost, pritisk vrstnikov ali občutek osamljenosti. Najpomembnejši znak ni posamezna izjava, temveč to, kako pogosto in v kakšnih situacijah se pojavlja.

Objem zdravi več kot besede

Ni nič težjega kot gledati, kako vaš otrok trpi, vendar sta vaša prisotnost in razumevanje najmočnejše zdravilo, ki mu ga lahko ponudite. Zapomnite si: nesrečen otrok ne potrebuje popolnega starša, ki ima vse odgovore, temveč starša, ki je pripravljen poslušati in biti ob njem.

Ne čakajte, da težave izginejo same od sebe. Danes jih objemite malo močneje, vprašajte jih, kako so zares, in jim pokažite, da v svoji stiski niso sami.  

Vir: krstarica.com