Ko je bila še mlada, polna elana in sanj, se je Jane poročila z moškim, ki so mu zdravniki napovedali največ dve leti življenja. A za njo niso ostala le leta žrtvovanja, temveč tudi ganljiva pripoved o tihih dejanjih ljubezni, ki jih zgodovina pogosto pozabi omeniti.
V začetku 60. let je 21-letna Jane Wilde spoznala Stephena Hawkinga – briljantnega, zabavnega in uporniškega študenta fizike. Le nekaj dni pred tem so mu diagnosticirali ALS, redko in neozdravljivo bolezen. Kljub bolezni je Jane v njem prepoznala več kot le diagnozo – videla je svetlobo, um in pogum, s katerim se je zaziral v neskončnost vesolja.
Poročila sta se leta 1965. V naslednjih treh desetletjih je Jane skrbela za Stephena, rodila tri otroke, vodila gospodinjstvo, podpirala njegovo znanstveno delo in postajala njegov nevidni steber. Medtem ko je svet slavil genija, je ona tiho držala skupaj vse, kar bi se sicer lahko sesulo.
Za zaprtimi vrati so bili trenutki izčrpanosti, tišine in neštetih neprespanih noči. Do 90. let je bila Jane čustveno in fizično izčrpana. Leta 1995 se je zakon končal.
Zgodovina se Stephena Hawkinga spominja kot enega največjih umov našega časa. A v njegovi senci je stala Jane. Njena zgodba ni zgodba o znanosti, temveč o junaštvu, ki se ne meri v enačbah, temveč v potrpežljivosti.
Po letih nenehne skrbi in občutka, da bi lahko vsak dan bil zadnji, si je Jane dovolila poiskati oporo v Jonathan Jonesu, družinskem prijatelju in zborovodji, ki je bil dolgo zaljubljen vanjo. A ni mogla zapustiti moža – zato se je Jonathan preselil v Hawkingovo hišo. Z nežnim razumevanjem je prav Stephen spodbujal ta odnos in celo prosil Jonathana, naj se vrne k Jane, ko je ta zaradi napetosti odšel.
Leta kasneje je Jane v hišo pripeljala medicinsko sestro Elaine Mason, s katero se je Hawking poročil leto po ločitvi.
Stephenov najstarejši sin Robert danes živi umaknjeno življenje v Seattlu. Kot otrok je sanjal, da bo šel po očetovih stopinjah, a ga je pritegnilo programiranje. Danes dela pri Microsoftu. Jane je zapisala, da je Robert za očeta pogosto počel stvari, ki jih otrok ne bi smel – in da je nanj neizmerno ponosna.
Hči Lucy je po značaju bliže materi. Namesto fizike je izbrala jezike in novinarstvo, nato pa pisateljevanje. Skupaj z očetom je napisala znanstveno knjigo za otroke »George in skrivnosti vesolja«, prevedeno v 38 jezikov. Po težkem osebnem obdobju, ki je sledilo razhodu z življenjskim partnerjem in diagnozi avtizma pri sinu Williamu, je premagala tudi odvisnost od alkohola.
Najmlajši sin Timothy ostaja zavit v tančico skrivnosti. Govorice, da ni Hawkingov biološki sin, je Jane vedno ostro zanikala. A kot je zapisala v svojih spominih: »Ni bilo pomembno. Tim je ljubil očeta in on njega.« Dolga leta nista komunicirala, saj ga kot otrok ni razumel – a pozneje sta vzpostavila topel odnos. Danes Timothy vodi razvojni oddelek LEGO v Londonu.
- Preberite si še: S kakšnim sporočilom se je poslovil Stephen Hawking?
Ko je Stephen Hawking leta 2018 umrl, je svet izgubil enega največjih mislecev sodobnosti. A v njegovi senci je ostala zgodba ženske, ki je nosila breme vsakdanjosti, ko on ni mogel.
Zgodba Jane Hawking nas spominja, da največja dejanja poguma niso vedno glasna. Včasih jih najdemo v tišini, v zvestobi, v trenutkih, ko ostanemo – čeprav bi bilo lažje oditi.
