Življenje se včasih zdi kot roman, poln romantike in skrivnosti, morda celo s pridihom groze ali malce fantazije. Zato morda ni presenetljivo, da človeški možgani memorirajo dnevno dogajanje ločeno, podobno kot poglavja knjige.
Študija raziskovalcev z Univerze Columbia v ZDA je potrdila, kar smo že vedeli o tem, kako možgani po delih 'zapakirajo' naša življenja v spomine. To so potrdili tako, da so spremljali, kako prehode med 'paketi' spremljajo opazne spremembe možganske aktivnosti, ko se premikamo iz kraja v kraj ali od dejavnosti do dejavnosti.
Segmentacija očitno pomaga možganom razumeti tok življenja, čeprav do zdaj ni bilo jasno, kako se možgani odločijo, kje bodo začeli in končali posamezno poglavje.
Nova raziskava razkriva personaliziran proces, ki temelji na tem, kaj je za nas pomembno in kaj so naše prednostne naloge.
"Želeli smo izpodbijati teorijo, da nenadne premike v možganski dejavnosti, ko začnemo novo poglavje našega dneva, povzročajo samo nenadni premiki v svetu. Da torej možgani v resnici ne počnejo nič zanimivega, ko ustvarjajo nova poglavja, temveč se le pasivno odzivajo na spremembo senzoričnih vnosov,« pravi Christopher Baldassano, izredni profesor psihologije na univerzi Columbia.
"Naša raziskava pa je jasno pokazala, da ni tako. Možgani dejansko aktivno organizirajo naše življenjske izkušnje v dele, ki so za nas pomembni."
Z drugimi besedami, odhod z avtobusne postaje v kavarno morda ne bo nujno sprožila novega poglavja, če nas v tem času spremlja pogovor na isto temo, ko se premikamo med tema lokacijama.
Eksperiment z zvočnimi pripovedmi
Raziskovalna skupina je sestavila 16 kratkih zvočnih pripovedi, ki so prikazovale eno od štirih lokacij (restavracija, letališče, trgovina z živili in predavalnica) z enim od štirih scenarijev (razhod, ponudba, posel in srečanje).
K poslušanju teh pripovedi je bilo povabljenih skupno 415 udeležencev. V nekaterih primerih so spremljali njihovo možgansko aktivnost, v drugih pa so prostovoljce prosili, da s pritiskom na gumb pokažejo, kdaj se začne nov del zgodbe.
Bistveno je bilo, da so v nekaterih primerih raziskovalci udeležence pripravili, da so se osredotočili na različne vidike študije – tako so se ob zvočni zgodbi o poroki v restavraciji morda morali osredotočiti na ponudbo ali naročila hrane.
Prioritete in cilji štejejo
Priprava je vplivala na nevrološko opredelitev novih poglavij in pokazala, da možgani prilagodijo svoje tehnike organiziranja na podlagi tega, kar menimo, da je v tistem trenutku najpomembnejše. Naše trenutne prioritete in cilji ter pretekle izkušnje lahko skratka igrajo pomembno vlogo.
"Čeprav so potrebne nove raziskave, pa naši rezultati že identificirajo mehanizme, s katerimi pretekle izkušnje, destilirane v shematične scenarije dogodkov, spremenijo način, kako konstruiramo svoje sedanje zaznave za realistične izkušnje," so ob koncu raziskave še zapisali raziskovalci.
Povzeto po Science Alert.
Preberite si tudi: