Kako lahko sobivata radost in trpljenje? Smeh in depresija? Vojna in ljubezen?
Kako živeti v tem čudovitem in hkrati poškodovanem svetu? V tej kontradikciji bolečine in sreče?
Vesolju in tudi življenju na Zemlji vlada "sveta dvojnost". Vedno obstajata dve plati.
A veliko ljudi noče slišati o drugi plati. Pretvarjajo se, da je ni. Jo pometejo pod preprogo.
Veliko ljudi noče slišati o tem, kaj današnja industrija počne z živalmi, pa tudi z ljudmi. Ne zanima jih, kako škodujemo naravi, da izgubljamo naravne vire... Želijo biti le srečni! In to je razumljivo. Svet je res lahko lep! A nekaj ni lepo, in to je ignoriranje druge plati. Gledanje stran, neprevzemanje odgovornosti... Svet z ignoriranjem ne more biti lep.
Enako velja na osebni ravni. Potrebno je pogumno pogledati vase, v svoje lastne vsebine, ki niso svetle in jih transformirati
Življenje je lahko lepo le, če smo sposobni pogumno, sočutno in empatično pogledati tako vase kot okoli sebe. Videti drugega, videti, kaj se dogaja okoli nas in v nas. Kdo trpi? Kdo potrebuje našo pomoč? In se zavzeti za tisto, kar je vredno. Jasno se izraziti. Nikakor pa se ne pretvarjati, da nečesa ni.
Planetu in sebi pa lahko pomagamo tudi le, če najdemo radost v sebi. Če se zavedamo, kako lepo je lahko življenje in smo hvaležni zanj. Če praznujemo življenje.
Avtorica knjig Pema Chodron trdi, da je tudi na tresočih se tleh mogoče živeti čudovito, sočutno in srečno, kajti skrivnost je v tem, da se tla vedno tresejo.
Prva zaobljuba v njeni knjigi Tri zaobljube zahteva, da se trudimo po svojih najboljših močeh, da s svojimi besedami, mislimi in dejanji ne škodujemo drugim ljudem.
Druga, da vedno sočutno pomagamo.
In tretja, da brez slehernih zadržkov sprejemamo svet, kakršen je.
- Poglejte si še: Če ne bi bilo teme, ne bi obstajala svetloba