Ena najbolj nežnih svetih rož, ki je očarala tudi Audrey Hepburn.
Ko se v maju narava razcveta, se v sencah gozdov in pod listjem pojavi ena najbolj nežnih rož – šmarnica, znana tudi kot lilija doline (Convallaria majalis). Njeni drobni, beli zvončki visijo na tanki stebelni niti, kot da bi šepetali nekaj svetega – nekaj, kar je treba slišati s srcem, ne z ušesi.
V mnogih kulturah so šmarnice simbol nežnosti, nedolžnosti, pa tudi notranje moči. Zaradi njihove zgodnje pomladanske rasti in tihe prisotnosti jih povezujejo z novim začetkom, duhovnim prebujenjem in iskreno ljubeznijo. V krščanski tradiciji naj bi šmarnice zrasle iz solz Device Marije – zato jih v maju, Marijinem mesecu, pogosto nosimo ali polagamo na oltarje.
Vonj šmarnic je nežen, svež in skoraj nostalgičen – kot spomin na nekaj izgubljenega, a globoko ljubljenega. V aromaterapiji ga povezujejo z odpiranjem srčne čakre, pomiritvijo in nežnim sproščanjem notranjih napetosti. Nekateri pravijo, da vonj šmarnic prebudi tisto nežno, ranljivo plat v nas, ki si želi le – biti varno ljubljena.
Šmarnica nas uči, da resnična lepota ni glasna. Da je moč tihe prisotnosti pogosto večja kot vsaka beseda. In da nežne stvari niso šibke – ampak trdožive, ko jih najbolj potrebujemo.
Pozor v naravi
Čeprav so šmarnice simbol nedolžnosti, je pomembno vedeti, da so strupene – zato jih nikoli ne uživamo ali dajemo majhnim otrokom.
