V Nepalu, Indiji in še ponekod drugod vsako leto beležijo praznik luči – Tihar, Deepawali ali Diwali. 5 dni slavijo božanstva in svete živali, med drugim tudi naše najbolj zveste štirinožne prijatelje – pse! Kaj se lahko naučimo od njih?
Tihar, kot prazniku luči najpogosteje rečejo v Nepalu, se odvija med oktobrom in novembrom in je drugi najbolj praznovan hindujski festival, takoj za Dashainom. Takrat vse zažari v soju svetilk, svečk in lantern, obeta se bogata pojedina s tradicionalno nepalsko hrano, družine se sestanejo in spet povežejo.
Prvi dan
Kaag tihar, je v znamenju krokarjev, ki jih smatrajo za znanilce smrti. V tem času ljudje po tleh raztresejo riž, ki nahrani in zadovolji ptice modrosti, kar pozitivno vpliva na vse, ki se bojijo slabih novic.
Na ta dan krokarji počivajo.
Drugi dan
je namenjen čaščenju psov, za 'kukur pujo'. Kosmatincem v znamenje spoštovanja nadenejo cvetlične girlande in jim na čelo (tako kot ljudem) označijo s sindurjem; rdečo barvo v prahu, ki simbolizira blagoslov. Drugi dan praznika je tako rekoč veseli vzklik, ki nagovarja svet: Enakovredni smo si. Hvala vam, psi, ker ste odlični prijatelji!
Psi se na ta dan mastijo skupaj z ljudmi, kar pomiri vse duše – ljudje namreč verjamejo, da štirinožni pazniki varujejo vrata na prehodu iz tega sveta na drugi svet. Yamraj - bog smrti naj bi imel dva psa čuvaja - vsakega s štirimi očmi. Psi naj bi čuvali vrata Narake, kar označuje hindujski koncept pekla.
Psom se v tem tradicionalističnem duhu zahvalijo tudi policaji, ki se pri varovanju ljudstva pogosto zanašajo na njihovo inteligenco.
Tretji dan
se poleg lakšmi, boginje obilja in sreče, časti hindujske svete živali - krave.
To je najpomembnejši dan festivala; slavljenje se začne že v ranih jutranjih urah. Ljudje najprej temeljito očistijo stanovanje, da prevetrijo energije, nato pa na različne načine izražajo hvaležnost Gā'ī: glavo (včasih tudi cel trup) jim, tako kot psom in sebi, pobarvajo s sindurjem, okrog repa pa jim zavežejo posebne posvečene trakove.
Četrti dan
se praznuje različno; v Newarski skupnosti v Kathmanduju takrat praznujejo novo leto. Ponekod na ruralnih območjih slavijo vole in častijo njihove iztrebke, saj te vzdržljive živali pripomorejo pri kmetijskih opravilih.
Očetje v Indiji na ta dan blagoslovijo celo družino.
Istočasno se časti tudi mortaliteto krokarja – znanilca smrti.
Peti dan
je namenjen bratom in sestram, ki si v tem času vzamejo čas za kvalitetno druženje (običajno v odrasli dobi ne živijo več skupaj, saj se ženska oziroma sestra po poroki preseli v hišo moževe družine).
Čelo drug drugemu označijo s sindurjem, okrog vratu si obesijo cvetlične vence, skupaj prepevajo in si izmenjajo darila - za srečo.
Živali vse prevečkrat jemljemo za same po sebi umevne. Izkazujmo jim hvaležnost vsak dan – ne le tako, da jih hranimo in redno sprehajamo; igrajmo se z njimi!
Poskrbimo za njihovo mentalno dobrobit še posebej v tem prazničnem času, ko jih vznemirjajo praznični svetlobni in zvočni efekti.
Vesna Hauschild Pyakurel, Viri: Hari Prasad Pyakurel, Metro UK, Tiber Travel, The Mind Unleashed
Preberite še: Naš veseli december je za živali v resnici 1. november
ali pa
Psi nas učijo pogojne ljubezni
Foto: Profimedia