O tem, kako lahko v naravi spoznate pravo naravo človeka.
Preden sem spoznala svojega fanta, sem moške, s katerimi sem hodila na zmenke, vedno postavila na "test". Preden me začnete obsojati, naj povem, da gre za zelo preprost in neboleč preizkus, ki hitro prinese zanimive rezultate. Preizkusite ga lahko tudi sami v svojih odnosih.
Test je bil naslednji: nekje po petem zmenku sem fanta povabila na pohod. Nič pretresljivega. Odpravila sva se na približno štiri ali pet kilometrov dolgo pot skozi gozd ali v hribe. Dan prej sem mu povedala, kakšne načrte imam za konec tedna, in ga povabila, naj se mi pridruži, če želi.
Že prve minute ob srečanju na začetku pohoda so mi veliko povedale o tem, kako se bo preizkus iztekel. Je prišel v kavbojkah? Kje ima nahrbtnik? Ali res misli, da naslednjih nekaj ur ne bo potreboval vode? Poleg pripravljenosti sem iskala predvsem navdušenje in veselje do skupne izkušnje. Le kdo se ne bi veselil prve pustolovščine z osebo, s katero se je začel dobivati?
Bistvo tega preizkusa je, da se v naravi pogosto pokaže človekova prava osebnost. Tako lahko hitro ugotovimo, ali smo z nekom resnično kompatibilni. Ko z nekom preživimo nekaj ur v naravi, po možnosti brez telefonskega signala, pridejo do izraza zaupanje, medsebojna podpora in sposobnost sodelovanja. Obenem se odpre prostor za pristne pogovore, skozi katere lahko bolje spoznamo drug drugega.
Na ta način sem ugotovila, da kar nekaj moških ni pravih zame. Zakaj? Zaradi njihove nejevolje, pomanjkanja pripravljenosti za sodelovanje, nezmožnosti pristnega povezovanja ali preprosto zato, ker niso znali uživati v naravi in občudovati njene lepote.
Sama se rada odklopim od ponorelega sveta in se, kadar je le mogoče, prepustim naravi. Težko si predstavljam, da bi imela partnerja, s katerim ne bi mogla deliti te ljubezni.
Podobne "teste" sem preizkusila tudi s prijatelji. Tako sem marsikatero prijateljstvo še poglobila, saj so skupne izkušnje v naravi našim odnosom dale povsem novo razsežnost.
Med pustolovščinami v naravi nas lahko drugi spoznajo tudi v manj prijetnih trenutkih: ko smo izčrpani, lačni, popikani od žuželk, prepoteni, ko nas zagrabi panika ali si morda celo zvijemo gleženj. Prav takrat se pogosto pokaže, kako se odzivamo na težave in koliko smo pripravljeni pomagati drug drugemu.
Med pohajkovanjem po naravi ni pomembno, kako smo videti, koliko denarja imamo ali kaj nosimo, dokler smo seveda primerno oblečeni in opremljeni. Veliko pomembnejši postanejo zaupanje, medsebojno spodbujanje, pripravljenost na sodelovanje in naš odnos do sveta okoli nas.
Skupne izkušnje lahko neverjetno okrepijo in obogatijo naše odnose. Nekaj pa je gotovo: narava nam lahko pomaga prepoznati ljudi, s katerimi si resnično želimo deliti življenje.
prirejeno po: girlswhohike.net
