Tuneli, ki so jih gradili v popolni tajnosti, še danes skrivajo mnoge neznanke.
Skriti podzemni svet pod velebitom
V kanjonu Velike Paklenice so med letoma 1950 in 1952 v strogi tajnosti gradili podzemne tunele, namenjene kot zaklonišče in logistična baza v primeru vojne med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Tita je namreč takrat resno skrbelo, da bi se po sporu s Stalinom znašel pod udarom Moskve – še posebej po letu 1949, ko je Sovjetska zveza razvila atomsko bombo.
Ti bunkerji naj bi bili eden izmed 26 tajnih objektov, zgrajenih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Zaradi lege v kanjonu, obdanem z velebitskimi stenami, bi bili dobro zaščiteni tudi pred napadom iz zraka.
View this post on Instagram
Domačini iz Starigrada in okoliških vasi se še danes spominjajo, da v času gradnje nihče ni smel hoditi po kanjonu. Gradbišče so varovali vojaki, in vse je potekalo v popolni tajnosti.
Po pripovedih so pri gradnji sodelovali vojaki, civilni delavci, celo zaporniki – čeprav to nikoli ni bilo potrjeno. Ko je Stalin leta 1953 umrl, so tunele zaprli in jih zapečatili. Odprti so bili šele v začetku devetdesetih, v času vojne, ko jih je prevzela Hrvaška vojska.
V notranjosti so našli impresiven podzemni kompleks hodnikov, dvoran, skladišč in tehničnih prostorov, velik skoraj 2000 kvadratnih metrov. Sistem je bil zasnovan tako, da bi vzdržal eksplozije – obdan z betonom debeline poldrugega metra, z lastnim ventilacijskim sistemom, cisternami za vodo in – po domnevah – celo »Titovim apartmajem« z večmetrsko debelimi stenami, lastno kuhinjo in kopalnico.
- Preberite si še: To je edina jed, ki je Tito ni maral jesti
Od vojaške tajnosti do turistične znamenitosti
Po vojni so bunkerje predali v upravljanje Nacionalnemu parku Paklenica, kjer so jih po obsežni obnovi preuredili v sodoben center »Podzemni grad Paklenice«. Danes obiskovalci v treh velikih dvoranah lahko doživijo Velebit na interaktiven način – spoznajo njegovo geologijo, rastlinstvo, živalstvo in tradicijo ljudi, ki tam živijo.
Ena od dvoran je posvečena Paklenici kot enemu največjih plezalnih središč v Evropi. Na umetni steni so predstavljeni pionirji hrvaškega alpinizma, obiskovalci pa lahko slišijo tudi pripovedi gorskih reševalcev, saj je v projekt sodelovanja vključena Hrvaška gorska reševalna služba (HGSS).
Podzemni kompleks Paklenice je danes redka zgodba uspešne transformacije nekdanjega vojaškega objekta v prostor znanja, raziskovanja in spoštovanja narave. Betonski relikt hladne vojne je tako postal simbol preobrazbe – iz kraja strahu in tajnosti v prostor radovednosti in povezovanja.
Vir: punkufer.dnevnik.hr
