Napadi 11. septembra 2001 so pomenili prelomnico v psihiatričnem razumevanju travme in prakse psihiatrije ob nesrečah.
Florence Jones je 11. septembra 2001 pobegnila iz svoje pisarne v 77. nadstropju južnega stolpa. Na žalost mnogi njeni sodelavci niso preživeli. Leta kasneje je podarila črn par čevljev, ki jih je nosila tisti dan, ko je bežala na varno. Čevlji so zdaj razstavljeni v Muzeju spomina na 11. september.
Leta po 11. septembru se Jones spominja dneva, ki ji je za vedno spremenil življenje: "Običajno postanem živčna kakšen mesec pred septembrom, nato pa za tisti dan najdem nekaj pozitivnega. Naučila sem se, da si moram vzeti čas za stvari, zaradi katerih se dobro počutim."
Preberite si še:
Kako se je njeno življenje spremenilo po napadih?
Jones: "Imam prijateljico v Italiji, ki se sooča s posledicami tamkajšnjega potresa, in ji dajem nasvete glede stvari, ki sem se jih naučila, da nam lahko pomagajo, kako se umiriti. Kako se ne ustrašiti zaradi stvari, ki jih ne moreš nadzorovati. To sem se naučila: svet se nenehno spreminja in edino, kar lahko nadzoruješ, je, kako se na to odzoveš."
Ali še vedno razmišlja o svoji izkušnji 11. septembra?
Jones: "Ves čas mislim na ljudi, ki smo jih izgubili. Vendar zdaj razumem, da tega ne morem spremeniti. Potreben je bil čas, da sem to sprejela. Bila sem zadnja oseba, ki je govorila z mnogimi, ki so tisti dan umrli, in trajalo je dolgo, da sem se s tem soočila. Prvih pet let je bilo zelo težko. Toda po peti obletnici se je stanje izboljšalo, začela sem sodelovati z muzejem in svojo zdravstveno kliniko."
Napadi 11. septembra so spremenili razumevanje travme
V več kot dvajsetih letih po terorističnih napadih 11. septembra 2001 je bilo opravljenih več raziskav o njihovih duševnih učinkih kot o katerem koli drugem množičnem nasilju v zgodovini ZDA.
Psihiater John Markowitz, dr. med., je bil tistega jutra v svojem stanovanju v Manhattnu, ko ga je prijatelj poklical in mu rekel, naj prižge televizijo. "Eno letalo je že zadelo Svetovni trgovinski center, in ko sem pogledal proti jugu, sem videl oblak črnega dima," se je spominjal.
Odhitel je v bolnišnico, kjer so zdravniki in drugo osebje čakali na žrtve. A po nekaj urah je postalo jasno, da nobenih pacientov ne bo – ljudje so ali pobegnili ali umrli.
V letih po tem se je oblikovalo ogromno raziskav o vplivu 9/11 na duševne bolezni, posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in zlorabo substanc. Napadi so pomenili prelomnico v psihiatričnem razumevanju travme in prakse psihiatrije ob nesrečah.
1. PTSM po 11. septembru
Več raziskav je pokazalo, da je napad 11. septembra sprožil visok porast PTSM, zlasti pri tistih, ki so bili neposredno izpostavljeni dogodku. Raziskava, izvedena v New Yorku, je pokazala, da je približno 20 % ljudi, ki so bili neposredno izpostavljeni napadom, razvilo simptome PTSM . To vključuje preživele, prve posredovalce in ljudi, ki so živeli ali delali v bližini napadenih območij.
2. Trajna anksioznost in depresija
Raziskave so pokazale tudi, da je pri mnogih ljudeh, ki so bili neposredno ali posredno prizadeti, prišlo do porasta anksioznosti in depresije. Ti simptomi so lahko trajali več let, pri čemer so nekateri doživeli kronično anksioznost. Študija je pokazala, da so se psihiatrične motnje pojavile celo pri ljudeh, ki niso bili neposredno izpostavljeni, ampak so dogodek doživljali prek medijev.
3. Zloraba substanc
Napadi so povzročili tudi povečanje zlorabe alkohola in drog pri tistih, ki so se spopadali s posledicami travme. Mnogi so zlorabljali substance kot način soočanja s travmo in obvladovanja simptomov PTSM in anksioznosti.
4. Psihiatrija ob nesrečah
Napadi 11. septembra so povzročili porast raziskav na področju psihiatrije ob nesrečah (disaster psychiatry), kar je pomagalo bolje razumeti odzive na množične katastrofe. Raziskovalci so ugotovili, da je psihološki odziv na množične katastrofe širok in vključuje stiske, tvegano vedenje, duševne motnje in motnje zlorabe substanc.
Carol North, dr. med., je po napadih 11. septembra spremenila svoje razumevanje kriterijev za diagnozo PTSM in tega, kaj pomeni biti izpostavljen travmatičnemu dogodku. Raziskave, ki jih je izvajala, so pokazale, da sama travma ne pomeni nujno, da je bil posameznik izpostavljen dogodku.
North in njena ekipa so preučili, katerim travmatičnim dogodkom so bili posamezniki izpostavljeni glede na njihovo lokacijo, ko so letala zadela Svetovni trgovinski center in ko sta se stolpa zrušila. Udeleženci v fokusnih skupinah so delili specifične izkušnje travmatične izpostavljenosti – nekateri so bili v stopnišču, ko so se poskušali evakuirati, drugi pa so bili zunaj, kjer so okoli njih padala trupla. Nekateri so videli ljudi, ki so bili krvavi ali opečeni, spet drugi so morali teči pred nevarnim oblakom ruševin.
Za prebivalce New Yorka, ki so tisti dan preživeli, so napadi pustili globok pečat. Markowitz, ki se osredotoča na raziskovanje PTSM in medosebne psihoterapije, še vedno zdravi ljudi, ki so doživeli ta dan. "Newyorčani so to vzeli osebno," je dejal Markowitz. "Nameravali so uničiti nas, našo prepoznavno zgradbo in oskruniti našo obzorje."
Vir: 911memorial.org, psychiatryonline.org
Novo na Metroplay: "Še vedno jo čutim ob sebi" | TATJANA ZORKO, srčna prijateljica MANCE KOŠIR