Obstajajo raziskave, ki pojasnjujejo, zakaj so nekateri ljudje izjemno dobri pri učenju jezikov, pri matematiki pa imajo velike težave – in obratno.
Ste se kdaj spraševali, zakaj si nekateri ljudje brez težav zapomnijo tuje besede in hitro osvojijo nov jezik, medtem ko se drugi z njim mučijo več let? Podobno je z matematiko: nekateri številke razumejo skoraj intuitivno, drugim pa povzročajo velike preglavice. Nevroznanstvene raziskave kažejo, da razlog ni nujno v inteligenci, temveč tudi v razlikah v delovanju naših možganov.
1. Nekateri možgani lažje prepoznavajo glasove tujih jezikov
Raziskovalke so analizirale nevroznanstvene študije, ki so preučevale, zakaj so nekateri ljudje bolj nadarjeni za učenje tujih jezikov kot drugi. Ugotovile so, da so te razlike lahko povezane tudi z zgradbo in delovanjem možganov, predvsem s področji, ki sodelujejo pri zaznavanju, razlikovanju in izgovarjanju glasov.
To lahko pomaga pojasniti, zakaj nekateri ljudje hitro usvojijo tuj naglas in si brez večjih težav zapomnijo nove besede, medtem ko morajo drugi za enak rezultat vložiti bistveno več truda.
2. Za razumevanje števil imamo v možganih posebna področja
Ste poznali koga, ki je bil odličen pri skoraj vseh šolskih predmetih, pri matematiki pa je imel velike težave? Ena od možnih razlag se skriva v možganskem področju, imenovanem intraparietalni sulkus, ki sodeluje pri razumevanju števil in količin.
Raziskave kažejo, da imajo lahko ljudje z diskalkulijo, specifično učno težavo na področju matematike, drugačne vzorce delovanja možganskih omrežij, ki sodelujejo pri obdelavi števil.
To pomeni, da težave z matematiko niso nujno posledica pomanjkanja inteligence ali truda. Nekateri ljudje imajo resnične težave že pri intuitivnem razumevanju številskih odnosov.
3. Matematično razmišljanje in razumevanje jezika nista ista stvar
Nevroznanstvenika Marie Amalric in Stanislas Dehaene sta s pomočjo funkcionalne magnetne resonance preučevala, kaj se dogaja v možganih matematikov, ko razmišljajo o zahtevnih matematičnih konceptih.
Ugotovila sta, da matematično razmišljanje aktivira možganska omrežja, ki so v veliki meri drugačna od tistih, ki sodelujejo pri razumevanju običajnega jezika.
To je pomembno odkritje, saj kaže, da sposobnost razumevanja jezika in sposobnost matematičnega razmišljanja nista nujno tesno povezani.
Človek je lahko izjemno spreten pri izražanju, pisanju in učenju jezikov, vendar ima težave z matematičnimi koncepti. In obratno.
4. Celo seštevanje in množenje ne zahtevata povsem enakega delovanja možganov
Zanimivo je, da naši možgani niti vseh matematičnih operacij ne obdelujejo na enak način.
V raziskavi, ki je vključevala 34 otrok, so znanstveniki ugotovili, da se je z razvojem reševanje nalog množenja bolj povezovalo z jezikovnimi področji možganov, odštevanje pa s področji, ki sodelujejo pri obdelavi številskih količin.
Zakaj? Eden od razlogov je, da se poštevanko pogosto naučimo na pamet, skoraj podobno kot besedilo pesmi, medtem ko odštevanje pogosteje zahteva neposredno razumevanje količin. Zato ni tako nenavadno, če je nekdo pri eni matematični operaciji precej boljši kot pri drugi.
5. Lahko ste nadarjeni za slovnico, a imate velike težave z izgovarjavo
Tudi jezikovna nadarjenost ni ena sama sposobnost. Nekateri ljudje izjemno hitro prepoznajo slovnična pravila. Drugi si zlahka zapomnijo nove besede, tretji pa imajo izvrsten posluh za tuje glasove in naglase. Raziskave kažejo, da so te sposobnosti deloma povezane z različnimi značilnostmi možganov.
Zato je povsem mogoče, da nekdo odlično razume tuj jezik, vendar ga težko govori, ali pa zelo dobro posnema izgovarjavo, čeprav ne razume slovnice.
6. Ali to pomeni, da se nekateri ljudje nikoli ne bodo naučili matematike ali tujega jezika?
Ne. Naši možgani niso nespremenljivi. Zaradi sposobnosti, ki ji pravimo nevroplastičnost, se z učenjem in izkušnjami spreminjajo.
Pri tem pa vsi ne napredujemo enako hitro in ne potrebujemo enakih pristopov. Nekdo si bo tuje besede lažje zapomnil s poslušanjem in ponavljanjem, drugi s povezovanjem besed s pomenom in konkretnimi primeri. Podobno lahko pri matematiki nekaterim pomagajo vizualne ponazoritve in praktične naloge.
Pomembno vlogo imajo tudi delovni spomin, pozornost, predhodno znanje, kakovost poučevanja in čustveni odzivi na učenje.
Dejstvo, da vam nekaj ne gre tako zlahka kot drugim, še ne pomeni, da ste manj inteligentni. Lahko pomeni, da je prav ta vrsta učenja za vaše možgane zahtevnejša.
