Poglejte skozi najbližje okno. Koliko dreves vidite? Če so vsaj tri, vaš dom izpolnjuje prvi del koncepta 3-30-300, ki se vse pogosteje uporablja kot smernica pri načrtovanju zelenih in kakovostnih mestnih okolij.
Koncept 3-30-300 je utemeljil nizozemski strokovnjak za urbano gozdarstvo Cecil Konijnendijk. Temelji na treh zelo preprostih številkah, ki povedo veliko o zelenem okolju, v katerem živimo.
3 drevesa
Vsak prebivalec naj bi iz svojega doma videl vsaj tri drevesa.
Pogled na zelenje je povezan z boljšim počutjem, zmanjševanjem stresa in večjim občutkom povezanosti z naravo. Zato naredite čisto preprost preizkus: poglejte skozi okna svojega doma. Koliko dreves vidite?
30 odstotkov
Vsaka soseska naj bi imela vsaj 30-odstotno pokritost s krošnjami dreves.
Drevesa v mestih namreč še zdaleč niso zgolj okras. Čistijo zrak, ustvarjajo senco in pomagajo zniževati temperature v vročih dneh, blažijo veter, zmanjšujejo hrup in svetlobno onesnaženost ter pomagajo pri zadrževanju meteorne vode. Hkrati ustvarjajo življenjski prostor za ptice, žuželke, mahove, glive in lišaje ter tako soustvarjajo mestni ekosistem.
300 metrov
Vsak prebivalec naj bi imel dostop do večje, kakovostno urejene zelene površine v radiju 300 metrov od doma.
Tako lahko pridemo do prostora za sprehod, rekreacijo, druženje ali preprosto stika z naravo, ne da bi se morali do njega odpeljati z avtomobilom ali prehoditi veliko razdaljo.
Številna mesta po svetu koncept 3-30-300 že vključujejo v svoje urbanistične strategije.
Posekati veliko drevo in posaditi novo ni enakovredno
Ob tem je pomembno še nekaj, na kar pogosto pozabimo. Ko zaradi prenove, novogradnje, širitve ceste ali drugega posega odstranijo odraslo drevo, pogosto slišimo, da ga bo nadomestila nova sadika. Toda novo drevo ni enakovredno odraslemu drevesu, ki je na istem mestu raslo desetletja.
Razmere za rast dreves v sodobnih mestih so zahtevne. Podnebne spremembe prinašajo večje temperaturne ekstreme in daljša sušna obdobja, pojavljajo se novi škodljivci, pod zemljo pa je zaradi goste infrastrukture vse manj prostora za razvoj korenin.
Drevesa dodatno obremenjujejo onesnažen zrak, prah in sol v zimskih mesecih. Če mlado drevo ob sajenju nima ustreznega rastnega substrata, dovolj prostora za korenine in pozneje primerne nege, se njegove možnosti za dolgo in zdravo življenje še zmanjšajo. Zato nadomestitev velikega odraslega drevesa z mlado sadiko ni preprosta menjava ena za ena.
Drevesa so naši "someščani"
Kako močno smo navezani na drevesa, pogosto ugotovimo šele takrat, ko kakšnemu znanemu drevesu zagrozi odstranitev. Takrat nastajajo civilne iniciative in peticije, ljudje pa drevesa branijo skoraj kot svoje "someščane".
Seveda je pri presoji, ali je drevo varno, treba prisluhniti arboristom in drugim strokovnjakom. Na videz zdravo drevo ima lahko bolezni ali poškodbe, zaradi katerih lahko postane nevarno.
Povsem drugačno vprašanje pa je odstranjevanje zdravih odraslih dreves zaradi gradbenih in infrastrukturnih posegov. Prav zato postaja skrb za obstoječa mestna drevesa vse pomembnejši del razmišljanja o tem, kakšna mesta želimo.
Morda lahko začnemo že pri svojem odnosu do dreves.
Če sosedovo drevo jeseni posuje naš prag z listjem, lahko v tem namesto nevšečnosti vidimo čar naravnega cikla letnih časov. In če veja s sosednje parcele sega na našo stran, se spomnimo, kako lepa bo spomladi, ko bo med njene cvetove sedla drobna ptica in zapela.
Zdaj pa še enkrat poglejte skozi okno. Vidite tri drevesa?
Besedilo je prirejeno po članku Luke Vidica "Drevesa, s katerimi živimo", prvotno objavljenem v tiskani reviji Sensa.