“Ubijali so naše otroke pod zaščito, pod zastavo Združenih narodov. Pred očmi celega sveta – in ves svet bi se moral sramovati,” je v svojem nagovoru ob 30. obletnici genocida v Srebrenici izrekla Munira Subašić, mati iz Srebrenice, ki je v genocidu izgubila sina in moža.
Leta 1995 je v Bosni Evropa klonila pred brezbrižnostjo. Zaščita, ki so jo obljubljale mednarodne sile, je bila prazna obljuba. Modra barva Združenih narodov je postala simbol nemoči.
Ko so se v srcu Balkana odpirala množična grobišča, je svet molčal. Zločin se je dogajal pred očmi t.i. civiliziranega sveta.
Danes se zgodba ponavlja. V Palestini. Tri desetletja pozneje gledamo enako bolečo nemoč nedolžnih. V Gazi umirajo otroci. Pod šotori, na bolniških posteljah, med spanjem, pod ruševinami ...
Svet pa se z izgovori in geopolitičnimi preračunavanji znova obrača stran. Nasilje postaja legitimno. Zlo se ponavlja. Njegova normalizacija je postala najnevarnejše orožje, kar ga premoremo.
Ko zločin postane del vsakdanjosti, ko ga ne prepoznamo več kot dejanje nečlovečnosti, kot prelom z etiko, temveč kot nekaj sprejemljivega in razumljivega, če se dogaja drugim – takrat nismo le pričevalci krivice, temveč njeni tihi sostorilci. Zato so v Gazi prstni odtisi vseh nas, opominja Francesca Albanese, poročevalka Združenih narodov za človekove pravice v zasedenih palestinskih ozemljih.
In zato bi morala biti Munirina izjava - da nihče nima pravice ubiti nikogaršnjega otroka – prisega, zapisana nad vrati parlamentov, šol, sodišč in mednarodnih institucij. Ne kot slogan, temveč kot moralni temelj. Če tega ne razumemo – kot posamezniki, kot družbe, kot človeštvo –, potem smo le lepo oblečeni barbari z dostopom do tehnologije, polni lepih praznih besed.
“Svoje otroke nam je uspelo vzgojiti brez sovraštva.”
Ko Munira Subašić govori o srebreniških materah, ki jim je uspelo svoje otroke vzgojiti brez sovraštva, govori o resnični zmagi. Ne tisti, ki se meri z orožjem. Govori o zmagi človeškega duha.
Največji upor zoper nasilje je ne postati njegov odsev. Ne ponavljati prekletstva, ki te je doletelo. Ne kloniti pred slo maščevanja.
Srebreniške matere, ki so v moriji brez primere izgubile skoraj vse, svoje otroke vzgajajo brez sovraštva. Niso izgubile človečnosti. Niso se zatekle k maščevanju. V otroku še vedno vidijo otroka – ne nasprotnikovega potomca. Ostale so matere v najsvetlejšem pomenu besede: tiste, ki zdravijo, ki vzgajajo, ki so sposobne tudi iz pepela ustvarjati prihodnost.
To ne pomeni, da so pozabile. Pomeni, da v sebi nosijo več kot bolečino. Da imajo v sebi še vedno prostor za upanje za vizijo sveta, ki presega bolečino preteklosti. Njihova drža je izraz nepojmljivega poguma, ki presega politiko, vero, meje. Odločitev, da njihovo trpljenje ne bo rojevalo novega trpljenja.
One so tiste, ki premikajo človeštvo naprej.
Morda je tudi naše najnujnejše poslanstvo danes, da vzgajamo brez sovražnosti. Da vzgajamo z resnico. S spominom, a brez sovraštva. S pogumom, ki ne uničuje, ampak celi.
V času strupenega nasilja lahko tudi vzgoja postane dejanje tihega upora. Kajti vzgajati otroka za človečnost pomeni soustvarjati svet, ki še ne obstaja – pa bi lahko.
Iz uvodnika urednice Vesne Fister v reviji Sensa avgust/september 2025; v prodaji od 1. avgusta
V novi Sensi preberite:
POGOVORI
- Dušan Nolimal: »Če institucija zavrača evalvacijo učinkov cepljenja in ukrepov, potem ne deluje v interesu prebivalstva.«
- Nataša Kramberger: »Potem se pač vprašaš, kaj bomo pa sploh še delali, zakaj bi pa še živeli?«
SPECIAL Mladost na prepihu
- Dr. Klemen Lah: »Ne samo, kakšno šolo si želimo, ampak tudi – za koga? Za vse ali samo za izbrane?«
- Dr. Anica Mikuš Kos: O vzgoji za človečnost
- David Stegu: »Tisto, kar šteje, je digitalno potrjeno.«
- Dr. Urška Žugelj: »Odnos je pomembnejši od vedenja.«
RESNIČNO
- Po vodnarjevi poti s patrom Karlom Gržanom
- Samo Simčič: Je življenje uganka?
- Zgodba družine Ljubej: »Očeta so ustrelili na dvorišču Starega piskra.«
- Moške skupine: namesto konkurentov raje prijatelji in zavezniki
V RAVNOVESJU
- Z dr. Urško Battelino o toksični produktivnosti
- Neža Pele: »Beseda moram je dolga leta predstavljala temelj mojega delovanja.«
- Srčni marketing: ženski glasovi – most med svetovi
- Ko je eden od staršev narcis
ZELENO ŽIVLJENJE
- Na delavnici Konoplja v domači lekarni
- Vpliv Lune na rast rastlin
KULTURA
- Dr. Primož Repar: »Luka Dončić je več kot športnik, je simbol človekove notranje poti.«
- Žiga Valetič: O duhovnem v glasbi
