Preberite si, kako zanimive običaje imajo v plemenu Himba v Namibiji, kjer ima vsak svojo rojstno pesem.
V plemenu Himba v Namibiji se kot datum rojstva otroka ne šteje dan njegovega prihoda na svet, niti ne dan spočetja, pač pa veliko prej. Šteje se dan, ko je mama začela razmišljati o otroku! Šteje se dan, ko ga je pričela kreirati v svojih mislih. ⠀
Ko se ženska odloči za ta pomemben korak, da bo imela otroka, se ustavi in počiva pod drevesom. V miru prisluhne tišini, vse dokler ne zasliši pesmi otroka, ki se želi roditi. Ko sliši otroško pesem, se vrne k moškemu, ki bo oče otroka, da ga nauči te pesmi. Ko se ljubita, da otroka fizično oblikujejta, zapojeta otrokovo pesem, da ga povabita na svet. ⠀
Ko je mama noseča, nauči pesem babice in starejše ženske v vasi. Pri porodu ji pomagajo starejše ženske. Ko se otrok rodi, vsi ljudje okoli njega pojejo njegovo pesem, da ga sprejmejo v svojo skupnost.
Kmalu se vsi vaščani naučijo njegove pesmi. Če otrok pade, ali se poškoduje, vedno najde nekoga, ki ga pobere in zapoje njegovo pesem. Podobno je, če otrok naredi nekaj čudovitega, ali gre skozi iniciacije oz. obrede, vsi v vasi zapojejo njegovo pesem, da ga počastijo. ⠀
Če odrasla oseba kadarkoli v času svojega življenja zagreši zločin ali karkoli, kar ni v skladu s pravili v skupnosti, se ga pokliče v središče vasi in prebivalci skupnosti tvorijo krog okoli njega. Zapojejo njegovo pesem. ⠀
Pleme prepoznava, da oseba za boljše vedenje ne potrebuje prestajanja kazni, temveč ljubezen in opomin na to, kdo pravzaprav je. Ko prepoznaš svojo lastno pesem, nočeš početi ničesar, kar bi škodovalo drugim.
Vsak v skupnosti ima svojo pesem, ki jo prepevajo skozi vse njegovo življenje.
Ko se človek stara in leži v svoji postelji, pripravljen na smrt, se vsi vaščani zberejo in mu še zadnjič zapojejo njegovo pesem.
- Preberite si še: Stara zdravilka duše pravi: "Ljubezen je najmočnejše zdravilo."