Ena učiteljica, ki z otroki dela že več kot dve desetletji, je razkrila, kaj vidi kot največji problem pri vedenju in vzgoji današnje generacije.
Vzgojitelji, učitelji in drugi pedagoški delavci, ki z otroki delajo že desetletja, najbolje opazijo spremembe v vedenju in vzgoji skozi generacije. Učiteljica s 25 leti delovnih izkušenj je izpostavila, kaj jo pri današnjih otrocih najbolj skrbi.
Čeprav v zadnjem času pogosto govorimo o tem, da otroci zaostajajo v nekaterih veščinah, pomembnih za šolanje, je po njenem mnenju veliko večji problem vedenje v razredu – in na splošno pomanjkanje osnovne olike. Tako pogosto slišimo (in priznajmo, tudi sami kdaj izrečemo) tisto: »Ko smo bili mi otroci, tega ni bilo«, da nam gre ta fraza že na živce. A globoko v sebi vemo, da je v tem vendarle kar precej resnice.
- Preberite si še: Učiteljica je s to 60-sekundno rutino spremenila prvi razred (in navdušila internet)
Tega se najbolj zavedajo prav učitelji. Že dolgo opažajo, da je vse težje ohranjati red v učilnicah. Čeprav se za marsikaj išče opravičilo – in je po svetu postalo skoraj običajno reči, da je »covid vse zmedel« – učiteljica meni, da je problem veliko globlji in kulturno pogojen.
Na TikToku je objavila video, v katerem govori prav o vedenju otrok v razredu. Začela je z besedami, da covida ni ustvaril te težave, temveč je problem veliko globlji.
Lisa Konselatore, učiteljica s 25-letnimi izkušnjami v Ameriki in Evropi, je svoj video naslovila »Vaši otroci niso posebni« – posnetek je bil pozneje izbrisan, morda zaradi burnih odzivov.
»Vzgojili smo otroke tako, da mislijo, da so najpomembnejša oseba v vsakem prostoru,« opozarja učiteljica. »Tako zelo so ‘posebni’, da je tisto, kar si želijo narediti, kar mislijo ali kar povedo, v tistem trenutku najpomembnejše. In da to lahko tudi povedo – celo takrat, ko govori odrasla oseba. Kar imajo povedati oni, je tisto, kar mora biti slišano. In to je problem. S takšno vzgojo jim ne delamo usluge.«
Ob tem je dodala, da ne trdi, da otroci niso posebni – vsak otrok je po svoje poseben –, vendar ne more biti vedno in v vsaki situaciji najpomembnejši.
»Vem, da so vaši otroci za vas posebni. Vem, da so moji otroci zame posebni,« pravi. »A nihče od njih ni najposebnejša oseba v prostoru v katerem koli trenutku. Nihče ni. Živimo v družbi, kjer se moramo znati razumeti in se spoštovati. Del medsebojnega spoštovanja pa je tudi to, da znamo prepoznati, kdaj lahko nečemu prispevamo – in kdaj je čas, da sedimo in poslušamo. Tega se nismo naučili. To nam je ušlo.«
»Vse smo pomešali. Pomešali smo to, kako otroci razumejo svoje mesto v svetu in v družini. Otroci so postali naši prijatelji. Vi niste ‘glavni’, ker ste vsi enaki. Če ste vsi enaki, potem vi niste glavni – ker so tudi oni glavni. In potem pridejo v razred ter mislijo, da so glavni oni. Pa niso. S tem jim ne delate usluge,« je povedala odkrito.
Kljub temu je dodala še nasvet za tiste, ki ji želijo prisluhniti: »Naučite jih, kdaj je treba poslušati, kako se izmenjevati v pogovoru, kako govoriti takrat, ko je to primerno, ko imajo kaj povedati in ko so na vrsti. Premislimo o naši družinski kulturi, o naši družbeni kulturi. Ker to, kar se dogaja sedaj, ni dobro.«
Vir: yumama.mondo.rs
