Internetna raziskava inštituta Marketagent.com je pod drobnogled vzela medsosedske odnose med Slovenci. Izkazalo se je, da se večina Slovencev dobro razume s svojimi sosedi.
V raziskavi, ki je bila izvedena prek internetnega panela Marketagent.com, je sodelovalo 523 aktivnih uporabnikov spleta med 20. in 59. letom.
Izsledki raziskave so pokazali, da ima večina Slovencev dober oziroma zelo dober odnos s svojimi sosedi. 52 % Slovencev odnose s sosedi ocenjuje kot dobre, 14 % pa ima z njimi zelo dobre odnose. Približno 25 % Slovencev pa teh odnosov ne more oceniti niti kot dobrih niti kot slabih.
Po ugotovitvah sodeč, je razumevanje s sosedi boljše v manjših krajih kot pa v večjih mestih, pravi vodja prodaje in marketinga v inštitutu, mag. Jerneja Svenšek.
Med prebivalci prestolnice le 4,8 % anketiranih meni, da imajo s svojimi sosedi zelo dobre odnose.
V krajih, v katerih živi manj kot 500 ljudi, pa jih kar 21 % svoje odnose ocenjuje kot zelo dobre.
Zanimivo je, da so izsledki pokazali tudi precejšnje razlike pri medsosedskih odnosih dveh največjih slovenskih mest.
22 % prebivalcev Ljubljane namreč odnose s svojimi sosedi ocenjuje kot slabe oziroma zelo slabe, v Mariboru pa manj kot 6 %.
Da Slovenci poznamo svoje sosede, kaže tudi podatek, da 58 % anketiranih svoje sosede pozna po imenu, 38 % pa njihova imena pozna vsaj delno, pravi mag. Jerneja Svenšek.
Nekoliko bolje svoje sosede poznajo starejši – v starostni skupini med 50. in 59. letom jih 63 % svoje sosede pozna po imenu, medtem ko imena sosedov pozna le 53 % mlajših (med 20. in 29. letom). Približno 8 % mladih med 20. in 29. letom svojih sosedov ne pozna po imenu, med starejšimi (med 50. in 59. letom) pa svojih sosedov poimensko ne pozna le 1 %.
Pričakovano pa so izsledki pokazali, da se prebivalci manjših krajev bolje poznajo kot tisti, ki živijo v mestih. Med anketiranimi, ki živijo v Ljubljani, jih svoje sosede po imenu pozna približno 40 %, v krajih z manj kot 500 prebivalci pa večina (83 %). Večina anketiranih je s svojimi sosedi tudi že kdaj kaj skupaj počela.
Med anketiranimi se jih je 34 % s svojimi sosedi že večkrat družilo, medtem ko je 44 % to počelo nekajkrat. Druženje je pogostejše v manjših krajih kot v večjih mestih, je še pokazala anketa.
Najpogostejši načini preživljanja časa s sosedi so piknik oziroma kuhanje (58 %), obisk lokala ali restavracije (53 %) ali skupne aktivnosti z otroki (40 %).
S svojimi sosedi Slovenci obiščejo tudi zabavo ali se skupaj udeležijo športnih aktivnosti (35 %) in hodijo na izlete (30 %). Obisk lokala ali restavracije s sosedi je bolj v navadi pri moških (moški: 57; ženske: 49 %), prav tako se pogosteje s sosedi udeležujejo športnih aktivnosti (moški: 45 %; ženske: 23 %) in obiščejo zabavo (moški: 38 %; ženske: 32 %). Po drugi strani pa se ženske s sosedi večkrat družijo na piknikih oziroma ob kuhanju (ženske: 63; moški: 54 %) ter pri skupnih aktivnostih z otroki (ženske: 44 %; moški: 37 %).
Po podatkih se skoraj 60 % Slovencev še nikoli ni sporeklo s svojim sosedom, torej lahko sklepamo na dobre medsosedske odnose Slovencev.
37 % anketiranih se je s svojimi sosedi že nekajkrat sporeklo, takšnih, ki se s sosedi prerekajo večkrat, pa je manj kot 4 %. Nekoliko več nevšečnosti s sosedi imajo mlajši prebivalci (med 20. in 29. letom), saj jih približno 10 % navaja, da so se s svojimi sosedi že večkrat sporekli.
Takšnih starejših med 50. in 59. letom je nekaj več kot 3 %. Polovica anketiranih med 20. in 29. letom se s sosedi še nikoli ni sporekla, najmanj težav s sosedi pa imajo stari med 30. in 39. letom. Med njimi je kar 70 % takšnih, ki se s svojimi sosedi nikoli niso sprli. Starejši med 50. in 59. letom imajo s svojimi sosedi nekoliko več težav, vendar manj kot mlajši od 30 let.
Povzeto po reviji Lisa