Večina Slovencev pozna svoje sosede po imenu

27. 5. 2011
Deli
Večina Slovencev pozna svoje sosede po imenu

Internetna raziskava inštituta Marketagent.com je pod drobnogled vzela medsosedske odnose med Slovenci. Izkazalo se je, da se večina Slovencev dobro razume s svojimi sosedi.

V raziskavi, ki je bila izvedena prek internetnega panela Marketagent.com, je sodelovalo 523 aktivnih uporabnikov spleta med 20. in 59. letom.

Izsledki raziskave so pokazali, da ima večina Slovencev dober oziroma zelo dober odnos s svojimi sosedi. 52 % Slovencev odnose s sosedi ocenjuje kot dobre, 14 % pa ima z njimi zelo dobre odnose. Približno 25 % Slovencev pa teh odnosov ne more oceniti niti kot dobrih niti kot slabih.

Po ugotovitvah sodeč, je razumevanje s sosedi boljše v manjših krajih kot pa v večjih mestih, pravi vodja prodaje in marketinga v inštitutu, mag. Jerneja Svenšek.

Med prebivalci prestolnice le 4,8 % anketiranih meni, da imajo s svojimi sosedi zelo dobre odnose.

V krajih, v katerih živi manj kot 500 ljudi, pa jih kar 21 % svoje odnose ocenjuje kot zelo dobre.

Zanimivo je, da so izsledki pokazali tudi precejšnje razlike pri medsosedskih odnosih dveh največjih slovenskih mest.

22 % prebivalcev Ljubljane namreč odnose s svojimi sosedi ocenjuje kot slabe oziroma zelo slabe, v Mariboru pa manj kot 6 %.

Da Slovenci poznamo svoje sosede, kaže tudi podatek, da 58 % anketiranih svoje sosede pozna po imenu, 38 % pa njihova imena pozna vsaj delno, pravi mag. Jerneja Svenšek.

Nekoliko bolje svoje sosede poznajo starejši – v starostni skupini med 50. in 59. letom jih 63 % svoje sosede pozna po imenu, medtem ko imena sosedov pozna le 53 % mlajših (med 20. in 29. letom). Približno 8 % mladih med 20. in 29. letom svojih sosedov ne pozna po imenu, med starejšimi (med 50. in 59. letom) pa svojih sosedov poimensko ne pozna le 1 %.

Pričakovano pa so izsledki pokazali, da se prebivalci manjših krajev bolje poznajo kot tisti, ki živijo v mestih. Med anketiranimi, ki živijo v Ljubljani, jih svoje sosede po imenu pozna približno 40 %, v krajih z manj kot 500 prebivalci pa večina (83 %). Večina anketiranih je s svojimi sosedi tudi že kdaj kaj skupaj počela.

Med anketiranimi se jih je 34 % s svojimi sosedi že večkrat družilo, medtem ko je 44 % to počelo nekajkrat. Druženje je pogostejše v manjših krajih kot v večjih mestih, je še pokazala anketa.

Najpogostejši načini preživljanja časa s sosedi so piknik oziroma kuhanje (58 %), obisk lokala ali restavracije (53 %) ali skupne aktivnosti z otroki (40 %).

S svojimi sosedi Slovenci obiščejo tudi zabavo ali se skupaj udeležijo športnih aktivnosti (35 %) in hodijo na izlete (30 %). Obisk lokala ali restavracije s sosedi je bolj v navadi pri moških (moški: 57; ženske: 49 %), prav tako se pogosteje s sosedi udeležujejo športnih aktivnosti (moški: 45 %; ženske: 23 %) in obiščejo zabavo (moški: 38 %; ženske: 32 %). Po drugi strani pa se ženske s sosedi večkrat družijo na piknikih oziroma ob kuhanju (ženske: 63; moški: 54 %) ter pri skupnih aktivnostih z otroki (ženske: 44 %; moški: 37 %).

Po podatkih se skoraj 60 % Slovencev še nikoli ni sporeklo s svojim sosedom, torej lahko sklepamo na dobre medsosedske odnose Slovencev.

37 % anketiranih se je s svojimi sosedi že nekajkrat sporeklo, takšnih, ki se s sosedi prerekajo večkrat, pa je manj kot 4 %. Nekoliko več nevšečnosti s sosedi imajo mlajši prebivalci (med 20. in 29. letom), saj jih približno 10 % navaja, da so se s svojimi sosedi že večkrat sporekli.

Takšnih starejših med 50. in 59. letom je nekaj več kot 3 %. Polovica anketiranih med 20. in 29. letom se s sosedi še nikoli ni sporekla, najmanj težav s sosedi pa imajo stari med 30. in 39. letom. Med njimi je kar 70 % takšnih, ki se s svojimi sosedi nikoli niso sprli. Starejši med 50. in 59. letom imajo s svojimi sosedi nekoliko več težav, vendar manj kot mlajši od 30 let.

Povzeto po reviji Lisa