Na Zvezi Anita Ogulin ob mednarodnem dnevu družine opozarjajo, da družine danes vse težje otrokom zagotavljajo brezskrbno otroštvo. Soočenost z naraščajočimi pritiski, od visokih življenjskih stroškov do vse večjih pričakovanj družbe, družinam pogosto jemlje prav tisto, kar otroci najbolj potrebujejo: skupni čas, bližino in občutek varnosti.
Pri njihovem delu z otroki v okviru letovanj in taborov, ki jih izvajajo skozi vse leto, opažajo, da so se vedenje otrok ter vzorci vzgoje v zadnjih letih izrazito spremenili. Te spremembe so tesno povezane s širšimi družbenimi razmerami, v katerih družine živijo.
Družine danes delujejo v okolju, ki postavlja visoka in pogosto nasprotujoča si pričakovanja. Starši oz. skrbniki otrok se vse pogosteje soočajo z občutkom vzgojne nemoči, saj se znajdejo med množico različnih pristopov, nasvetov in idealiziranih podob starševstva.
Digitalno okolje te pritiske še dodatno poglablja. Družbena omrežja ustvarjajo nerealne standarde, ki spodbujajo nenehno primerjanje in občutek, da kot starši nikoli niso dovolj dobri. Ob tem morajo hkrati zagotavljati materialno varnost, čustveno podporo in ravnovesje med delom in družino, kar pogosto vodi v izčrpanost in negotovost pri vzgojnih odločitvah.
Tanja Petek, sekretarka Zveze Anita Ogulin, izpostavlja, da: »Kljub vsem izzivom, s katerimi se soočajo odrasli, ostaja ključno sporočilo jasno: otroci in njihova vzgoja so primarna odgovornost staršev. Te vloge ne more nadomestiti niti tehnologija niti širša družba. Starši oz. skrbniki otrok so steber družine, ki mora biti dovolj trden in stabilen, da otroku omogoča varno, spodbudno okolje za zdrav razvoj. Prav prisotnost, odnos in njihova doslednost so temelj, na katerem otrok gradi svojo identiteto, vrednote in občutek varnosti.«
Na drugi strani otroci odraščajo v svetu, ki ga zaznamujejo hitrost, preobilje informacij in stalna dostopnost digitalnih vsebin. Ob pogosto zmanjšani prisotnosti odraslih se vse pogosteje umikajo v digitalno okolje, kjer iščejo pripadnost, potrditve in odgovore na vprašanja odraščanja. Zatekajo se tudi k različnim digitalnim in drugim subkulturam, ki pomembno oblikujejo njihovo samopodobo, socialne odnose in razumevanje sveta.
Takšno okolje lahko otežuje razvoj pristnih odnosov in socialnih veščin ter poglablja razkorak med otroki in starši, ne le v komunikaciji, temveč tudi v vrednotah in doživljanju sveta.
Prav zato je danes še pomembneje, da družina ohrani svojo povezovalno in varovalno vlogo. Le trdna, prisotna in čustveno odzivna družina lahko kljub zunanjim pritiskom ostane prostor, kjer otrok najde oporo, razumevanje in zdrave vzorce za življenje.
Prav zato na Zvezi Anita Ogulin poudarjajo, da družina danes potrebuje več podpore, razumevanja in prostora za povezanost. Otroci namreč ne potrebujejo popolnih staršev oz. skrbnikov ali popolnih počitnic, temveč predvsem občutek, da so slišani, sprejeti in varni.
V sklopu njihovih programov skušajo družinam pomagati tudi tako, da jim omogočajo pozitivne skupne izkušnje, umik od vsakodnevnih stisk ter priložnosti, kjer lahko otroci razvijajo svoje interese, talente in občutek pripadnosti.
