Obstajajo datumi, ki nosijo nenavadno težo – kot da jih spremlja poseben utrip usode, zaznamovan s tragedijami, konci in skrivnostmi. Eden takšnih je 15. april.
Čeprav gre na prvi pogled za običajen dan v koledarju, so ga zgodovinski dogodki skozi čas prebarvali v temnejše tone. Zaradi nenavadnega zaporedja nesreč, smrti in katastrof nekateri celo verjamejo, da gre za »zakleti dan«. Kaj vse se je zgodilo 15. aprila?
Potop Titanika
Ena najbolj znanih pomorskih tragedij vseh časov se je zgodila v noči s 14. na 15. april 1912. Takrat je v ledenem severnem Atlantiku potonil Titanic – največja in najbolj razkošna ladja svojega časa, za katero so mnogi verjeli, da je nepotopljiva. Nesreča je zahtevala več kot 1500 življenj in ostaja simbol človekove predrznosti v spopadu z naravo. Titanik ni potonil le kot ladja – potonila je tudi iluzija o tehnološki nepremagljivosti in varnosti sodobnega sveta.
Umor Abrahama Lincolna
Ameriški predsednik Abraham Lincoln je bil ustreljen 14. aprila 1865, a je umrl naslednji dan, 15. aprila. Njegova smrt je pretresla ZDA, saj je prišla prav ob koncu državljanske vojne, v trenutku, ko se je zdelo, da se rana naroda lahko začne celiti. Lincoln je bil simbol sprave, svobode in človekovih pravic. Njegova smrt je bila več kot politični atentat – bila je zamrznitev upanja, da bi narod lahko hitro prešel v novo obdobje enotnosti.
Tragedija na stadionu Hillsborough
15. aprila 1989 se je na stadionu Hillsborough med polfinalom FA pokala zgodila ena najhujših športnih tragedij v Veliki Britaniji. Zaradi prenatrpanosti tribun in varnostnih napak je umrlo 96 navijačev Liverpoola, več kot 700 jih je bilo ranjenih. Sprva so za tragedijo okrivili navijače, a je poznejša preiskava razkrila hude sistemske napake organizatorjev.
Napad na bostonski maraton
15. aprila 2013 je svet pretresel teroristični napad na bostonskem maratonu. Dve eksploziji sta ubili tri ljudi, med njimi 8-letnega dečka, in ranili več kot 260 udeležencev in gledalcev. Dogodek je pustil globoko brazgotino v ameriški kolektivni zavesti.
Požar v pariški Notre-Dame
Še ena sodobna tragedija, ki se je zapisala v zgodovino 15. aprila, je požar, ki je leta 2019 zajel katedralo Notre-Dame v Parizu. Svet je v šoku spremljal, kako ena najbolj svetih in ikoničnih stavb Evrope gori. Bila je izguba kulturne dediščine, a tudi boleč opomin, kako hitro lahko izgine nekaj, kar se je zdelo večno.
Izbruh vulkana
Zaradi izbruha islandskega vulkana Eyjafjallajökull 15. aprila 2010 se je nad Evropo razširil oblak pepela, ki je za več tednov ustavil letalski promet. Pepel je ogrožal delovanje motorjev in zmanjšal vidljivost, kar je povzročilo največjo zračno blokado po drugi svetovni vojni.
Preplet naključij ali skrivna nit?
Zgodovinski dogodki, povezani s 15. aprilom, presegajo običajne slučajnosti. Umori, požari, brodolomi, nesreče – dan nosi s sabo simboliko konca in izgube. Psihološko bi lahko rekli, da ljudje radi iščejo vzorce v kaosu, a vendar so nekateri datumi bolj nasičeni s pomenom kot drugi.
Ali gre le za naključje, da se toliko tragičnih dogodkov zgodi na isti dan? Morda. A v globinah človeške duše obstaja občutek, da čas ni povsem nevtralen – da obstajajo dnevi, ko so vrata med svetovi tanjša, ko zgodovina zadiši po simbolih, ki jih ne znamo povsem razložiti. In morda je 15. april eden tistih dni.
