Preberite si lepo pesem.
V tebi sem varna,
ljubljena, nikoli sama.
Poniknem v tvoje nedrje
in samo sem.
Tako preprosto je,
a je bila pot res dolga.
Kolikokrat sem zavrnila
tvoje povabilo v strahu,
da mi boš povedala preveč,
da se boš dotaknila tistih vrat,
ki jih še nočem odpreti.
Kolikokrat sem te preglasila
z mnogimi glasovi ega,
ki je trdil, da te ne potrebujem,
da si dolgočasna,
da nimam kaj iskati v tebi.
In kolikokrat si se me
poskušala dotakniti,
pa sem se izmuznila.
Bila si tako sama svoja,
tako drugačna,
tako prekleto mirna,
medtem ko so v
meni divjali viharji
in sem lovila strele in ...
Našla si me nepripravljeno,
ko sem omagala od vseh naporov,
da bi našla sebe.
Čakala, da te pokličem,
kajti ta klic je edini,
ki mora priti iz globine srca.
Ne poklicala, zakričala sem,
da je dovolj ...
In ko sem spoznavala temo,
ki se je zažrla v vsako celico in grozila,
da me pogoltne,
če si je ne dovolim zares spoznati,
si prišla.
Prišla si, mirna in sveta,
v svetlobo odeta in ostala.
Tišina moja,
nikamor več ti ni
treba bežati pred mano.
In tudi jaz ne bežim
več pred teboj.
Tu sva, druga drugi
zavetje in pristan.
Tu sva ...
Tu si ...
Tu sem ...
Avtorica zapisa je Vesna Neferamis
Preberite tudi:
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič