V času tehnologije in internetne komunikacije, kdaj ste nazadnje zares pogledali nekomu globoko v oči in resnično videli v njegove globine?
Prepredeni s predsodki in družbenimi vzorci zlahka obsojamo in označujemo ljudi kar tako, brez resničnih vzrokov. Med seboj postavljamo meje in izgubljamo možnosti za vzpostavljanje globljih povezav z drugim človeškim bitjem. Poleg tega je pogled postal že prava redkost v časih, ko večina komunikacije opravljamo preko tehnoloških naprav.
Moč pogleda vzpostavi pravo »elektriko« oziroma povezavo, ki seže daleč nad religijo, politiko, barvo kože... Ko nekaj časa z odprtim srcem in očmi zremo globoko v sočloveka, dobimo občutek, kot bi zrli v njegovo dušo in on v našo, prav tako pa občutimo svobodo, da smo, kdor smo, brez nalepk, mask in predsodkov.
Psiholog Arthur Aron je dejal: "4 minute gledanja v oči lahko ljudi zbliža bolj kot karkoli drugega."
"Eksperiment", ki je bil narejen v Berlinu med Evropejci in begunci:
Pomembno je, da sočloveka vidimo, resnično vidimo njegovo bit – brez vnaprej postavljenih predsodkov. Vsi smo ljudje. Vsi imamo zgodbe. Vsi nosimo bolečino. Vsi si želimo ljubezni. Vsi smo povezani.
Pogled, dotik, opazovanje, poslušanje tona glasu... so darovi, ki jih ne koristimo dovolj, da bi se povezali med seboj, raje vzdržujemo odnose nekje na površini. Poskusite vsak dan vsaj eno osebo resnično pogledati v oči in se povezati z njo, pa naj bo to ljubljena oseba ali neznanec.
collective-evolution.com
- Preberite še: Kaj pa, če bi res razmišljali s srcem?
Novo na Metroplay: "Ljudje v življenju potrebujemo več mehkobe" | Tereza Poljanič