Znani psiholog je že vrsto let nazaj dokazal, da ljudje hitro preslišimo lasten razum in raje sledimo družbi.
Eksperiment, danes znan kot Aschov preizkus, je imel več različic, a osnovna zamisel je bila izjemno preprosta. Preizkušancu so pokazali eno črto določene dolžine in tri druge črte. Njegova naloga je bila, da pove, katera izmed treh črt je enako dolga kot prva.
Razlika med dolžinami ni bila subtilna – pravilen odgovor je bil očiten. In prav v tem je bila poanta.
Preizkušanec se je znašel v sobi skupaj s sedmimi drugimi osebami, ki so bile v resnici sodelavci psihologa Solomona Ascha – a tega preizkušanec ni vedel. Vedno je sedel zadnji v vrsti, kar je pomenilo, da je moral najprej poslušati odgovore vseh pred seboj.
V tako imenovani kontrolni skupini, kjer je vsak posameznik odgovarjal samostojno, je bilo kar 95 odstotkov odgovorov pravilnih. A stvari so postale zanimive, ko so Aschovi sodelavci dobili navodilo, naj namenoma odgovarjajo napačno.
Ko so preizkušanci slišali, kako vsi pred njimi izberejo napačno črto, so tudi sami začeli odgovarjati napačno – in to v kar 80 odstotkih primerov.
Na vprašanje, zakaj so izbrali očitno napačen odgovor, so najpogosteje odgovarjali, da niso želeli izstopati, pritegniti pozornosti nase ali porušiti soglasja v skupini.
Kasnejši poskusi so pokazali, da je stopnja podrejanja skupini odvisna tudi od števila ljudi v skupini. Če je bil zraven le še en posameznik, je vpliv znašal približno 5 odstotkov. Pri dveh dodatnih ljudeh se je povečal na 15 odstotkov, pri treh na 30, in pri štirih že na 35 odstotkov.
Pomemben dejavnik je bila tudi jasnost naloge. Asch je spreminjal razlike v dolžini črt – večja kot je bila razlika, manj ljudi je sledilo napačnim odgovorom večine. Splošno pravilo je bilo: težji in bolj nejasen kot je bil izziv, večja je bila verjetnost, da bo preizkušanec svoj odgovor prilagodil skupini.
Aschov sklep je bil jasen: upirati se pritisku skupine in ohraniti lastno mnenje je veliko težje, kot si mislimo.
Prirejeno po: citymagazine.danas.rs
