Psihoanalize si dandanes ne moremo zamisliti brez kavča.
Prva asociacija na psihoanalizo je zagotovo njen ustanovitelj – slavni psihiater Sigmund Freud. Če vprašate kogarkoli na svetu, s čim je še povezana psihoanaliza, bo velika večina odgovorila: »kavč«. In ravno ta razlikuje psihoanalizo od drugih psihoterapij.
Preberite si še:
Predstavljajte si: moški leži na kavču in psihoanalitika ne vidi, le sliši ga. In zgodi se, da namesto tako dobro poznane in obvladane vizualne modalnosti drugega, zaznava le glas analitika. V naši kulturi smo se navajeni močno zanašati na vizualni vidik informacij, tudi v komunikaciji. Oči veliko bolje absorbirajo, dobesedno berejo, kaj se dogaja. Ko vidimo osebo in hkrati poslušamo, večina tega, kar slišimo, preide skozi vidne filtre ali pa se celo popolnoma izgubi v mislih.
Povsem drugače je, ko ne vidimo, ampak samo slišimo. V odsotnosti vidnosti se je oseba prisiljena zateči k imaginarnemu polju. Vpija intonacije in modulacije glasu, dihanja in začne loviti ritem govora. Zvok je povezan z ritmom, usmerja našo pozornost vase, v telo, v notranji svet, v čustveno vrenje, v globoke reakcije telesa.
Zvok je bližje telesu kot vizualna slika, zato krepi senzorično komponento. Metaforično povedano je vizualnost ekstrovertirana, slušna komponenta pa introvertirana. Ritem je prva oblika organizacije doživetega sveta. Najzgodnejši zvok, ki ga srečamo, je utrip materinega srca, ko smo bili v njenem telesu in ta utrip nas je pomiril, a tudi uredil naš takrat brezoblični svet.
Pacientov govor, tako kot glasba, s svojimi vibracijami, mimo uma, takoj vstopi v notranjost posameznika. In takrat jezik postane jezik notranjega sveta, jezik med realnostjo in fantazijo, v prostoru zdravniške ordinacije pa se začne pojavljati nezavedno, ki s svojimi prizvoki in ritmi zdrsne v govor. In nezavedno je tisto, kar iščemo v psihoanalizi, njen glavni junak, režiser naših življenjskih prizorov.
Iz psihoanalitične zgodovine vemo, da je Sigmund Freud začel uporabljati kavč, ker ga je obremenjeval dolgotrajen osebni stik s pacienti. In njegova iznajdba se je kmalu spremenila v metodo. Po njegovi zaslugi soba ali ordinacija postane prehodni prostor med domišljijo in resničnostjo in začnejo se dogajati neverjetne stvari.
Vir: Sensa.mondo.rs
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj