V sodobnem svetu, ki nas nenehno spodbuja k dosegljivosti, pogosto pozabimo na nekaj preprostega - človek potrebuje tudi umik.
Čeprav so odnosi, povezanost in občutek pripadnosti temelj našega zdravja, pa ima pomembno mesto tudi tišina – trenutki, ko se zavestno umaknemo od hrupa in stopimo v svojo notranjo votlino.
Tako kot volkovi, ki se znajo tesno povezovati v krdelo, hkrati pa nujno potrebujejo čas zase, tudi ljudje potrebujemo ravnotežje med druženjem in samoto. Samota takrat ne predstavlja bega od odnosov, temveč prostor, kjer se vračamo vase, kjer se polnimo in se lahko spet najdemo.
Spodaj so trije razlogi, zakaj je včasih dobro biti »volk samotar«.
1. Samota nas vrne k sebi
Ko smo obdani z ljudmi, energijami in pričakovanji, se hitro odmaknemo od svoje notranje orientacije. V samoti odpadejo zunanja mnenja, tišina pa razkrije, kaj v resnici čutimo in potrebujemo.
To je prostor, kjer:
- se izostri notranji glas
- prepoznamo lastne želje
- se vrnemo k svojemu ritmu
Samota nam omogoči, da slišimo sebe jasneje kot kadarkoli. Tako lahko sprejemamo bolj zdrave, pristne odločitve.
- Preberite si še: Kakšno sporočilo nam prinaša kos?
2. V »votlini« se regeneriramo
Telo in psiha potrebujeta obnovo, prav tako kot mišice po naporu. Socialni stiki so pomembni, a pogosto intenzivni. Preobremenjen živčni sistem se najlažje umiri takrat, ko smo brez zunanjih dražljajev.
V trenutkih umika se lahko:
- zniža stresni hormon kortizol
- izravna dihanje
- aktivira parasimpatični živčni sistem
- zbistri um
- povrne energija
To je tisti občutek, ko po uri ali dveh tišine nenadoma začutite, da ste spet »vi«. Ravno to je namen votline – regeneracija.
3. Ko se vrnemo v odnose, se povezujemo pristneje
Človek je po naravi socialno bitje. Povezanost prinaša zdravje, dolžino življenja in občutek pripadnosti. Toda stik je najbolj kakovosten takrat, ko prihajamo vanj spočiti, polni in notranje stabilni.
Ko si dovolimo čas zase:
- se vrnemo bolj empatični
- odnosi postanejo lažji in bolj iskreni
- lažje postavimo zdrave meje
- imamo več potrpežljivosti in topline
Tišina samote poglobi kakovost druženja. Krdelo nas potrebuje – a mi smo del njega najbolj takrat, ko smo povezani sami s sabo.
Modrost volka nas uči, da sta tako krdelo kot samota naravna dela celote.
Druženje je hrana za dušo. Samota je počitek za dušo.
Med obema poloma se ustvari prostor notranjega ravnotežja – prostor, kjer se razvija naša odpornost, kreativnost in čustvena jasnost.
Prav zato je včasih dobro biti »volk samotar«. Ne zato, da bi se odmaknili od sveta, temveč zato, da se vanj vrnemo bolj prisotni, jasni in živahni.
