Sposobnost pisanja z roko in branja tega ni več tako samoumevna. Pred desetletji so v nekaterih zveznih državah ZDA ukinili poučevanje pisanih črk in so pisali zgolj tiskane črke, kar je za marsikoga manj naporno in hitreje. Toda posledice tega so že tu.
V ZDA se je trend zmanjševanja poučevanja pisanih črk povečal z uvedbo standardiziranih testov in osredotočenostjo na branje in matematiko. Posledično so številne šole zmanjšale čas, namenjen učenju pisanja z roko. Ob tem, ko številne šole in univerze zmanjšujejo poučevanje pisanih črk, se zmanjšuje tudi število strokovnjakov, ki bi lahko prebrali in interpretirali dokumente, napisane z roko. Iskanje prostovoljcev, ki so usposobljeni za to nalogo, postaja nujno za ohranjanje teh informacij.
Nekatere evropske države se vračajo k pisanju z roko in opuščajo poučevanje s pomočjo digitalnih orodij. Zakaj?
Države, kot sta Finska in Švedska, so opazile povečanje težav z vidom in pomanjkanje spanja pri otrocih, ki so nenehno izpostavljeni digitalnim zaslonom, zato so zmanjšale čas pred zasloni in okrepile uporabo tradicionalnih učnih metod.
V številnih evropskih državah, na primer Nemčiji in Nizozemski, se učitelji še vedno osredotočajo na učenje branja in pisanja z roko, saj so prepričani, da so to temelji kakovostnega izobraževalnega procesa.
Raziskave so pokazale, da pisanje z roko omogoča boljše zapomnjevanje in razumevanje gradiva v primerjavi z učenjem s pomočjo digitalnih naprav. To je še posebej pomembno pri učenju kompleksnih konceptov, kjer je potrebna globlja obdelava informacij.
Študije so pokazale, da se učenci, ki se učijo z zvezki in učbeniki, bolje osredotočijo in imajo večjo sposobnost za obvladovanje dolgoročnih nalog, ker ni nikakršnih elektronskih motenj, kot so sporočila ali aplikacije.
Pri učenju z učbeniki in pisanju z roko se otroci bolj vključijo v osebne interakcije z učitelji in vrstniki. To omogoča boljše sodelovanje in razvijanje socialnih veščin, kot so komunikacija, reševanje problemov in sodelovanje v skupinah.
Vračanje k pisanju z roko in uporabi učbenikov v šolah v nekaterih evropskih državah je odgovor na naraščajoče skrbi glede vpliva digitalizacije na učne izkušnje otrok. Šole želijo zagotoviti, da otroci razvijejo potrebne kognitivne, socialne in motorične spretnosti, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti, hkrati pa zmanjšati negativne učinke, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba tehnologije.
Nadja LAZAR, predsednica društva Radi pišemo z roko
Celoten članek lahko preberete v poletni številki revije Sensa junij/julij 2025; v prodaji od 6. junija
