Po starih ljudskih izročilih naj bi določene rastline prinašale srečo, spet druge pa smolo.
Nekatera ljudska verovanja, povezana z rastlinami, so danes že skoraj pozabljena. Kljub temu pa nekatera še vedno vztrajajo: morda ste od koga starejšega že slišali, da mora bazilika vedno biti prisotna v domu, ali pa da akacija nikakor ne sme biti blizu hiše.
Ne spreglejte:
- 9 razlogov za depresijo, ki izvirajo iz otroštva
- Kdo je naš prijatelj, ni zgolj naključje – to dokazuje tudi GENETIKA
Bazilika
V številnih slovanskih državah baziliko res imenujejo “božji cvet” in ta naziv ni naključen. Bazilika je ena tistih rastlin, ki so skozi stoletja prečkale mejo med kuhinjo in simbolnim svetom, zato jo ljudje niso gojili le zaradi okusa, temveč tudi zaradi prepričanja, da prinaša zaščito, blagoslov in dobro energijo v dom.
Bazilika je v ljudskem izročilu pogosto prva rastlina, ki jo ljudje posadijo, ko se preselijo v novo hišo ali ko začnejo novo življenjsko obdobje. Veljalo je, da s tem “zasadijo srečo”, saj naj bi rastlina varovala hišo pred zavistjo, slabimi mislimi in nesrečo. V nekaterih krajih so verjeli, da bazilika “ne raste pri vsakomur” – da uspeva le tam, kjer je v hiši mir, spoštovanje in dobra volja. Če je ovenela, so ljudje to razumeli kot znak, da je v domu preveč napetosti ali da se je v prostor “nabrala” težka energija.
V pravoslavnih tradicijah ima bazilika posebno mesto pri blagoslovih: uporabljajo jo pri posvetitvi vode, saj naj bi bila rastlina povezana s čistostjo in svetostjo. V nekaterih cerkvah jo polagajo ob ikone ali jo vključujejo v šopke ob pomembnih praznikih. V ljudskem izročilu se pogosto ponavlja pripoved, da je bazilika zrasla na mestu, kjer je bil najden sveti križ, zato je dobila sloves rastline, ki “pozna svetlobo” in se odziva na sveto.
Bazilika se pojavlja tudi kot zaščitna rastlina pred “uroki” in zlim očesom. V nekaterih delih Balkana so jo ljudje nosili s seboj, zataknjeno za oblačilo, ali pa so jo dali v žep otroku, ko je šel prvič med ljudi, da bi ga varovala pred zavistjo.
Ponekod so jo polagali pod blazino, da bi prinašala miren spanec in odganjala nočne more. Včasih so jo dali tudi v vodo za umivanje, posebno kadar je nekdo občutil “težko energijo” ali ko so menili, da so ga zadeli urok, pogled ali slaba misel.
Zanimivo je tudi, da bazilika v ljudskem prepričanju ni bila le zaščitnica, temveč tudi “rastlina resnice”. Nekateri so verjeli, da bazilika razkrije, kdo v hišo prihaja z dobrim namenom in kdo ne.
Če je bazilika ob določeni osebi nenadoma ovenela ali se “ni dobro počutila”, je to v ljudskem jeziku pomenilo, da je energija človeka slaba ali da prinaša prepir. Seveda je danes jasno, da rastline reagirajo na svetlobo, temperaturo in nego, a ta starodavna simbolika kaže, kako zelo so ljudje rastline doživljali kot živa bitja, ki zaznavajo več, kot zmore človek.
Akacija
Po nekaterih vražah in ljudskih prepričanjih akacija prinaša nesrečo, morda zaradi trnov, ali pa zato, ker jo povezujejo z žalovanjem in smrtjo. V določenih kulturah so akacijo namreč uporabljali na pokopališčih ali pri pogrebnih obredih, saj naj bi simbolizirala žalost in prehod v onstranstvo. Zaradi tega je postala simbol smrti in izgube, kar je prispevalo k prepričanju, da prinaša nesrečo.
Seveda so te vraže kulturno pogojene in v sodobnem času jih mnogi ne jemljejo več resno. Akacija je v različnih kulturah tudi cenjena rastlina zaradi svojih številnih uporabnih lastnosti, kot je pridobivanje smole, ki ima pomembno gospodarsko vrednost. Ko cveti, pa tudi izjemno lepo diši!
Na koncu dneva največjo srečo prinašajo tiste rastline, ki so vam všeč in ob katerih se počutite dobro. Zato pri ureditvi svoje okolice upoštevajte lastne preference, seveda pa ne pozabite izbrati rastlin, ki so primerne za vaše okolje.
Prirejeno po: krstarica.com
