Kakšna je naloga človeštva v sedanjem trenutku? (Iz nove Sense)

3. 10. 2024
Deli
Kakšna je naloga človeštva v sedanjem trenutku? (Iz nove Sense) (foto: profimedia)
profimedia

 Vsako obdobje prinaša človeštvu svoj namen in naloge. 

Steinerjeva vizija razvoja človeštva skozi različne epohe duhovne evolucije je globoko prepletena s človekovim dojemanjem samega sebe in sveta: Na začetku je bil človek neločljivo povezan z duhovnim svetom; njegova zavest je bila prežeta z božanskim, meja med fizičnim in duhovnim ni obstajala – bival je kot del vesoljne celote.

Skozi razvoj je nato začel pridobivati individualno zavest in se postopoma oddaljevati od duhovnega vira. Z vsako novo epoho, ki je gradila na prejšnji, je postajal večji individualist, bolj tonil v materialnost in se usmerjal v materialne dosežke. Obdobje, v katerem živimo, je vrh tega razvoja – dosegli smo vrhunec v razvoju individualne zavesti in materialističnega pogleda na svet.

Ob znanstvenem in tehnološkem razvoju smo se popolnoma ločili od duhovnega sveta, prepričani, da je resničnost zgolj to, kar lahko vidimo in izmerimo.

"Nekoč so zvezde ljudem govorile, njihov molk je zdaj usoda sveta. Zaznava te tišine je lahko za prebivalca Zemlje žalostna. A v tej tišini raste in zori, kar človek zvezdam govori. In zavest o izrečenem lahko duha človeka okrepi," je nekoč zapisal Rilke.

Človek, ki je nekoč v zvezdah videl simbol božanskega reda in se je v nebo obračal po odgovore, se je odrezal od svojih duhovnih korenin in postal absolutni gospodar sveta. Sveta, ki temelji na prividu neskončnih možnosti, ki ustvarjajo nenehen pritisk in strah pred neuspehom; kjer vsak napačen korak vzbuja občutek osebne krivde; kjer je izbira, ki naj bi bila vir svobode, postala vir tesnobe; kjer v nesmiselnih vojnah ne umirajo le življenja, ampak tudi vera v skupno človeško prihodnost.

Mar potrebujemo še več znakov globoke notranje zmedenosti človeštva, ki je izgubilo kompas?! Potrebujemo še več bojišč, da bi zmogli sprevideti, da so ta le zrcalo naše negotovosti, ki izhaja iz globljega občutka izgubljenosti?!

Vsako obdobje prinaša človeštvu svoj namen in naloge. Po Steinerjevi viziji prihodnosti smo na pragu novega obdobja, v katerem je naš namen preseči materializem in se znova povezati z duhovnim svetom.

Naloga človeka zdaj ni več usmerjena k zunanjim dosežkom, temveč k zavestni notranji preobrazbi. Potrebujemo globoko notranjo prenovo, iz katere se bo lahko rodilo pristno sočutje, ki prepoznava vrednost in svetost vsakega bitja, vsakega trenutka in vsakega dejanja. To je ključ do nove dobe in drugačnega sveta.

Zdaj je čas, da v tišini zvezd, ki jo doživljamo, najdemo svoj lasten glas; da naslovimo vesolje z globoko osebno odgovornostjo. Zvezde čakajo, da jih nagovorimo in prevzamemo aktivno vlogo pri ustvarjanju nove povezave med zemljo in nebom. Mi sami smo tisti, ki moramo prepoznati svojo božansko naravo – in zavestno ustvariti svoj smisel.   

Iz uvodnike urednice Vesne Fister v novi številki revije Sensa oktober/november 2024; v prodaji od 4. oktobra

Kakšna je naloga človeštva v sedanjem trenutku? (Iz nove Sense)

V novi Sensi preberite:

Sensa POGOVORI

  • Katarina Nagode, obsmrtna spremljevalka: "Priprava na smrt je enako pomembna kot priprava na porod"
  • Arne Hodalič: "Tem več vidiš sveta, bolj se ti predsodki razblinjajo"

RESNIČNO

  • O brezčasnih modrostih Kabale luči z dr. Catherine Shainberg
  • Kdo je bila Lalla Ded? – pogovor z dr. Tino Košir
  • Nina Vanita Hočevar: "Na začetku me je bilo strah, kaj bom odkrila o sebi"

KOLUMNA

  • Žiga Valetič: O mistični poeziji in strahu pred smrtjo
  • Samo Simčič: Kaj vidi duhovno oko jeseni?

Special POGLED Z DRUGE STRANI 

  •  Jernej Šček: "Rešujemo vse, razen sebe"
  • Tomaž Mastnak: "Kdo smo mi in kaj hočemo?"
  • Ira Zorko: "Če si želimo miru, moramo napraviti korak proti resničnosti"

V RAVNOVESJU

  • Miran Možina: Je napočil čas za odvajanje od psihiatričnih zdravil?
  • Bruno Gröning in fenomen duhovnih ozdravitev
  • Tomislav Senečić: Prisotnost je najvišja oblika ljubezni

ZELENO ŽIVLJENJE

  • Katja Temnik: Kmetija kot živ organizem
  • Herbarijska popotovanja z Danetom Kataliničem   

LEPOTA BIVANJA

  • Marjana Lavrič: Trst, od daleč prihajaš v mojo bližino

Karel Gržan: "Odprava celibata bi osvežila cerkev, to bi bil korak naprej."