Vudu se od nekaterih velikih religij, npr. kršanstva ali islama, razlikuje po tem, da ločnica med stvarnikom in ustvarjenim ni najbolj ostra in poudarjena.
Medtem ko se Kristjan približuje svojemu Bogu z zakramenti, islamski mistiki pa skušajo najti pot, da bi prišli v stik z božjim načelom, pripadniki vuduja pa, narobe, za nekaj časa sami 'postanejo' bogovi ali boginje v človeški podobi in se taki srečujejo med seboj.
Obredni ples in trans obsedenosti!
Vudu, magična haitska vera v duhove, tako pozna obredni ples ob eksotičnih ritmih bobnov in petja, med katerimi dosegajo plesalci ekstatična, transu podobna stanja. Vudujski plesalec v takšnem trenutku doživlja sebe kot bitje, ki je v stiku z bogom ali z enim izmed bogov in boginj vudujskega panteona.
Obsedenost ne doživljajo samo svečeniki, t.j. ljudje, ki so posvečeni v najgloblje in najbolj skrite misterije vuduja. Pri večini pravih vudujskih ritualov pade v trans (ali postane obseden) vsaj eden izmed udeležencev.
V nekaterih primerih je obsedenost seveda tudi zaigrana. O tem pričajo primeri, ko so se 'obsedeni' verniki pričeli praktično takoj vesti normalno, če se je zgodila nesreča. Številni transi, od katerih jih je kar nekaj dobro evidentiranih, pa vendarle niso zaigrani.
Vudujski bogovi so bolj duhovi
Vudujski 'bogovi' seveda veliko bolj ustrezajo animističnim predstavam o 'duhovih' kot nekim vzvišenim in vsevišnjim bitjem.
Vudu je dejansko mešanica različnih afriških animističnih verovanj, na Haiti so ga zanesli črnski sužnji francoskih lastnikov plantaž.
Beseda 'vudu' najverjetneje izvira iz zahodno-afriškega jezika fon: v njem pomeni 'vodun' duha, boga ali pa posvečeni predmet. V dveh stoletjih, odkar je vudu prišel na ameriška tla, so se afriškemu jedru primešali mnogi neafriški elementi - dokler se ni razvila vera oziroma kult, ki ga poznamo tudi danes. Posebno opazne so prvine ljudskega katolicizma in magijski postopki evropskega izvora.
Vudu brani pred silami zla
Vudu po eni strani omogoča udeležencem, da se orgiastično sprostijo in pozabijo bremena, ki jim jih nalagata vsakdanja revščina in fizično delo, po drugi strani pa jih utrjuje v veri, da si tako pridobivajo naklonjenost zlobnih in nevarnih sil. In ljudsko verovanje pozna veliko takih sil.
Poleg zombijev, ki so še razmeroma nedolžni, sta tu Loup Garou - nekakšna vampirka z rdečimi lasmi in krvavimi očmi - in Baka - zlobni duhovi oz. bogovi, ki se spreminjajo v živali in ponoči love svoje žrtve, da bi jih požrli.
Vudujsko obredje ima zelo verjetno prav ta namen, da vernike varuje pred temi nevarnostmi.
Vir: Na meji resničnega: čarovnice, vedeževalke, alkimisti, foto: profimedia